Maj 2011, 4.5.2011
Kardiologija:
Merilniki krvnega tlaka
Pomen domačega merjenja krvnega tlaka
Avtor: Marko Gričar, dr. med., spec. internist kardiolog
Arterijska hipertenzija je eden glavnih dejavnikov ogroženosti za srčno-žilne bolezni in zaplete. Kljub napredku znanja na tem področju in kljub številnim in učinkovitim zdravilom smo pri uravnavanju krvnega tlaka oziroma zdravljenju arterijske hipertenzije premalo uspešni.


Meritve krvnega tlaka le pri zdravniku ne zadoščajo, saj so zaradi dodatnega stresa pogosto drugačne od tistih v domačem okolju (t. i. hipertenzija bele halje). Kakovostni merilniki krvnega tlaka zato sodijo v vsak dom, kjer prebiva tudi skrb za zdravje.

Kaj je arterijska hipertenzija
Arterijska hipertenzija pomeni previsok krvni tlak v arterijah. Krvni tlak je previsok, če izmerjena vrednost presega 140/90 mm Hg. Tlak izražamo v milimetrih stolpca živega srebra (mm Hg). Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg. Prva vrednost predstavlja sistolični ali zgornji krvni tlak, ki je višji in nastane zaradi potiska vala krvi iz srca v arterije ob vsakem srčnem utripu, druga (nižja) vrednost pa predstavlja diastolični ali spodnji krvni tlak, ki ga izmerimo tedaj, ko srce po utripu miruje in je napetost v žili posledica elastičnih vlaken in skrčenosti mišic v žilni steni.

Pri zdravljenju nismo uspešni
Kljub izrednemu napredku znanosti na tem področju in jasnim smernicam za zdravljenje ter kljub učinkovitim zdravilom ima le malokateri bolnik z arterijsko hipertenzijo učinkovito uravnan krvni tlak (verjetno manj kot 10 %), kar je zelo zaskrbljujoče. Večina bolnikov potrebuje več različnih zdravil za zniževanje krvnega tlaka. Po izsledkih raziskav ima tako v Evropi kot v Sloveniji izmed bolnikov s koronarno boleznijo, ki so najbolj ogroženi in bi morali biti najbolj skrbno zdravljeni, le okoli 40 % dosežene ciljne vrednosti krvnega tlaka, vsi ostali pa imajo kljub zdravljenju in nadzoru previsok krvni tlak. Potrebni bodo še veliki napori stroke, civilne družbe, države in ne nazadnje slehernega od nas, da bomo zmanjšali ogroženost, ki jo povzroča previsok krvni tlak. Včasih se zdi, kot da pozabljamo, da je previsok krvni tlak tihi ubijalec, ki ne odpušča nedoslednosti.

Vrste arterijske hipertenzije
Arterijska hipertenzija je zelo pogosta, odkrijemo jo pri več kot 40 % odrasle populacije, njena pojavnost narašča s starostjo. Najpogostejša je esencialna ali primarna arterijska hipertenzija, pri kateri jasnega vzroka ne najdemo, je pa dedno pogojena in povezana s starostjo, spolom (moški zbolevajo pogosteje), izpostavljenostjo stresu, kajenjem, čezmerno telesno težo, telesno nedejavnostjo ter čezmernim uživanjem soli in alkohola. Vsi našteti tudi sami (poleg arterijske hipertenzije) sodijo med dejavnike tveganja za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni. Esencialne hipertenzije praviloma ne moremo dokončno pozdraviti, pač pa jo trajno zdravimo. Redkejši so primeri sekundarne arterijske hipertenzije, ki je posledica bodisi druge bolezni (npr. bolezni nadledvične žleze, ščitnice, ledvic, ledvičnih arterij ipd.) ali vpliva nekaterih zdravil. Tako hipertenzijo pogosto lahko ozdravimo.

Kam vodi previsok krvni tlak
Visok krvni tlak v začetku ne povzroča nujno subjektivnih težav, povzroča pa škodo v žilni steni, ki je bolj obremenjena oziroma napeta. Poslabša se delovanje tanke notranje gladke žilne ovojnice, imenovane endotelij, v žilni steni nastane vnetje in vanjo pričnejo prodirati delci holesterola ter druge škodljive snovi. V žilni steni se tako pričnejo tvoriti zadebelitve oziroma maščobne lehe in kasneje plaki, ki lahko zožijo svetlino žile ter ovirajo pretok krvi. Zaradi napredujočih bolezenskih sprememb v žilni steni se tudi mišična plast v žilni steni ne more več učinkovito sprostiti in ostaja preveč skrčena, kar spet onemogoča ali otežuje znižanje krvnega tlaka. Tako se začne ateroskleroza, ki je počasen, kroničen in napredujoč vneten proces v steni arterij povsod po telesu.

Zdravljenje arterijske hipertenzije rešuje življenja
Z zniževanjem oziroma uravnavanjem krvnega tlaka (tako z zdravili kot s spremembami življenjskega sloga) je možno zmanjšati verjetnost hudih zapletov: pojavnost možganske kapi lahko zmanjšamo za 35–40 %, pojavnost srčne kapi za 20–25 % in pojavnost srčnega popuščanja za več kot 50 %. Znižanje krvnega tlaka za zgolj 10–15 mm Hg zmanjša tveganje možganske kapi pri mlajših in starejših za več kot eno tretjino.

Merilniki krvnega tlaka
Krvni tlak merimo z manometri na pero, z živosrebrnimi manometri ali z danes najbolj razširjenimi elektronskimi merilci. Z razvojem tehnologije so merilci krvnega tlaka za domačo uporabo postali zelo kakovostni, enostavni za uporabo in cenovno dostopni. Take merilce lahko doma uporablja več družinskih članov, pri čemer je potrebno upoštevati, da ljudje z velikim obsegom nadlahti potrebujejo večjo manšeto; o tem se kaže pozanimati že ob nakupu in po potrebi kupiti dve manšeti. Poleg merilcev z manšetami za nadlaht je na voljo tudi veliko zapestnih merilcev, ki so manjši, lažji in enostavnejši za uporabo, ob tem pa tudi nekoliko manj natančni. Na zaslonu se nam praviloma izpišejo tri številke: prvi dve predstavljata sistolični in disatolični krvni tlak, tretja pa frekvenco utripa srca.

Nakup merilnika krvnega tlaka
Nakup merilnika krvnega tlaka kaže vedno opraviti v specializiranih trgovinah, kjer bomo deležni tudi strokovnega svetovanja; ne pozabimo angleškega pregovora, da nismo dovolj bogati, da bi kupovali poceni. Ogledamo si različne merilnike iz ponudbe, prednost damo znanim znamkam s tradicijo. Zahtevajmo, da nam prikažejo uporabo, ki ne sme biti preveč zapletena, ogledamo si velikost in preglednost zaslona (predvsem starejši ljudje z okvaro vida) in napravo tudi sami preizkusimo. Bolniki, ki imajo aritmijo (npr. fibrilacijo ali undulacijo atrijev), naj zahtevajo modele, ki jih motnja ritma ne zmede in bodo kljub aritmiji uspeli izmeriti krvni tlak (na navadnih merilcih se v primeru nerednega utripa na zaslonu izpiše ERR, kar pomeni error ali napako). Pozanimamo se tudi o vrsti baterijskih vložkov, kar dolgoročno lahko predstavlja pomemben strošek. Ne smemo pozabiti na pogoje garancije in dostopnost servisa. Merilnik mora biti ob nakupu umerjen in povsem pripravljen za uporabo.

Domača uporaba merilnika krvnega tlaka
Priporočljivo je, da meritve krvnega tlaka izvajamo umirjeni, v mirnem prostoru in v sedečem položaju ob mizi. Merilnik naj bo približno v višini srca, roka, na kateri merimo krvni tlak, pa naj udobno počiva na podlagi. Pred meritvijo počivamo pet minut, da se umirimo. Če opravimo več zaporednih meritev, zabeležimo vse (ali njihovo povprečje). Meritve zapisujemo v beležnico ali ustrezno tabelo. Zapišemo čas meritve, med vrednost sistoličnega in diastoličnega tlaka napišemo poševnico, nato pa vejico in še meritev srčne frekvence (primer: 140/90, 65/min.). Po potrebi dodamo opombe (npr. pred zdravili, ob glavobolu, ob prsni bolečini, ...). Z zdravnikom se posvetujemo o smiselni pogostnosti in času meritev, nato pa meritve prinesemo k zdravniku ob obisku v ambulanti. Krvni tlak naj si občasno izmerijo tudi zdravi člani družine oziroma tisti, ki (zaenkrat) nimajo povišanega krvnega tlaka.