December 2009, 2.12.2009
Naš gost:
Miran Trontelj
Avtor: Maja Zajc
Rast prebivalstva, povečana poraba energije in industrijski razvoj so v zadnjih desetletjih povzročili povečanje izpušnih plinov in delcev, ki dokazano vplivajo na zdravje ljudi.

O podnebnih spremembah, vplivu vremena na počutje in zdravju smo se pogovarjali z vremenoslovcem Miranom Trontljem. Ta pravi, da bi lahko občutno zmanjšali količino ogljikovega dioksida v ozračju, če bi se v službo namesto z avtomobilom odpeljali z javnim prevoznim sredstvom ali kolesom.

Kaj sami storite za svoje zdravje?
Storim premalo. Pri hrani se ne morem pritoževati, ker mi žena zdravo kuha, niti ne jem obilno. Alkohola tudi ne pijem veliko, premalo pa naredim za svoje zdravje, ker kadim in ne hodim na daljše sprehode. Sicer se vozim s kolesom, vendar to ni dovolj.

Kakšno je vaše mnenje o zdravnikih?
Dobro. Sicer nisem imel veliko stikov z njimi. Imel sem malenkostne operacije. Glede pritiska redno hodim k svoji splošni zdravnici. Se mi pa zdi neustrezen zakon, da je treba vsake tri mesece nadlegovati zdravnika, da pridem k njemu, da mi napiše zdravila.

Katera zdravila imate vedno doma?
Aspirini in zdravila za krvni pritisk so vedno doma. Zadnja jemljem že kar nekaj let, od takrat, ko so mi ukinili delovno mesto v službi.

Ste se že preventivno zavarovali pred novo gripo?
Ne. Še nikoli se nisem cepil proti gripi, ker sem se počutil dovolj zdravega. Vendar pa zdaj, ko sem že v letih, razmišljam, da bi se cepil, saj vemo, kako je z boleznimi, če je organizem že nekoliko star in te lahko takšna bolezen kar precej prizadene.

Bi znali ponuditi prvo pomoč sebi ali drugemu?
Sebi bi že znal, delno tudi drugemu, vsaj tisto, kar vem. Prvo pomoč smo opravljali pri civilni zaščiti, rdečem križu, tabornikih, vsepovsod. Tiste prve korake bi si že upal narediti. Seveda se pri tem vedno sprašujem, kaj je bolje. Mnogi namreč pravijo, da je vsaka pomoč boljša kot nič, po drugi strani pa se pojavlja dvom, ali ne bi s svojim posegom naredil kakšne škode pri ponesrečencu. O tem dvomim.

Vemo za t. i. vremenske ljudi. Kakšna je vaša strokovna razlaga vpliva vremena na ljudi?
So ljudje, na katere vreme zelo vpliva, in tisti, na katere ne. Menim, da napovedi za počutje ljudi niso za javnost, ker bi mnogi to izkoriščali. To so ljudje, ki niso občutljivi na vreme, pa takrat, ko so napovedane takšne razmere, to izkoriščajo. To se mi zdi podlo. Recimo, da nekdo povzroči nesrečo in reče, da je razlog vreme, ker je vplivalo na njegovo ravnanje. Vemo, da so nekateri vozniki zaradi vremenski razmer preveč agresivni ali preveliki mečkači. Vsi ti lahko posredno ali neposredno povzročijo nesrečo. Po drugi strani vemo, da na marsikoga, spet ne na vse, vpliva vreme tudi zaradi zdravja. Recimo astmatiki imajo lahko pred prihodom fronte povečane napade, nekateri imajo glavobole. Zdravniki bi se morali izogibati operacij, kapi in podobne bolezni so statistično dokazano pogostejše ob prehodih front. Te stvari so pomembne in nekateri zdravniki se jih zavedajo ter ob takšnih razmerah ne operirajo, manj pa se jih zavedajo tisti, na katere vreme nič ne vpliva. Tukaj bi se lahko zdravniki dodatno izobrazili.

Pravijo, da ima vreme vpliv na počutje ljudi...
To so nekatera laična mišljenja. Recimo, zračni pritisk naj bi vplival na počutje. To ni res. Njegova sprememba ne vpliva nič. Poglejte, če se peljete z dvigalom v deseto nadstropje, doživite večjo spremembo zračnega pritiska, kot bi jo pri prehodu fronte. To pomeni, da se takšni ljudje sploh ne bi smeli voziti z dvigalom. Celoten sklop dogajanja (sprememba vlage in temperaturna sprememba, sprememba zračnega pritiska, ioniziranost zraka) ob prehodu fronte pa vpliva na počutje, zdravstveno stanje, kot na primer, kapi so ob takšnih spremembah pogostejše.

V zadnjih dveh desetletjih je segrevanje ozračja še posebno izrazito. Kaj lahko storimo?
Da bi bile spremembe za kar koli v splošnem pomenu občutne, smo najbrž že prepozni. Segrevanje se bo nadaljevalo. V zadnjih sto letih smo naredili toliko škode, da je ne bo mogoče zmanjšati v prihodnjih letih. Čeprav bi prešli na raven onesnaževanja, kakršna je bila pred sto leti, bi še 30 let trajale posledice dosedanjega onesnaževanja zraka. To so pošastne stvari, ki se jih mnogi ne zavedajo. Še vedno pa je bolje, da naredimo nekaj, kot nič.

Se vam zdi, da premalo resno jemljemo podnebne spremembe?
Prav gotovo. Pred leti smo se pogovarjali o rešitvah, vendar smo jih malo izpeljali. Pozneje smo šli v nasprotno smer, recimo z gradnjo avtocest, ki so očitno namenjene le za tranzit. Na njih opažamo predvsem tuje tovornjake, kar pomeni, da smo avtoceste gradili za tujce. Ti pa plačujejo razmeroma zelo malo cestnine. En tovornjak pa uniči avtocesto precej bolj, kot zanjo plača pri cestnini. Se pravi, da plačujemo za to, da tovornjaki uničujejo ceste. Zase takšnih cest ne bi potrebovali. Ali ne bi bilo preprosteje vložiti več denarja v železnice in ves tovorni promet spraviti nanje. Nekoliko dražje bi bilo pretovarjanje, prihranek pri okolju pa bi bil tisočkrat večji. To ne pelje nikamor, da se ves promet preusmerja na avtoceste, železnice pa delajo z izgubo.

Kako bi se lahko Slovenija bolje bojevala proti podnebnim spremembam?
Ti ukrepi bi bili za prebivalstvo zelo rigorozni. Prvič bi bilo treba zmanjšati promet. Država bi morala ponuditi bonus, s katerim bi spodbudila, da bi se v enem avtomobilu peljali štirje, in ne eden. Izboljšati bi morali mestni ali primestni promet. Pri domači porabi ne pretiravajmo z ogrevanjem prostorov, pri zračenju prostorov pa pazimo, da ne uhaja veliko toplote, namesto avtov bi se lahko vozili s kolesi, kar je bolj zdravo, precej pa bi pripomoglo k zmanjševanju izpušnih plinov. Pri tem bi morala pomagati tudi država. Kolesarske steze se ne bi smele končati sredi ceste brez prometnega opozorila. V bližini mojega doma je polno prometnih nesmislov. Od moje hiše do mesta ne morem priti s kolesom, ne da bi se ogrožal.

Večje spremembe lahko pričakujemo čez 50 let?
Čedalje pogostejši bodo tropski cikloni (hurikani), orkani, suše in z njimi povezani požari, poplave, teh ekstremnih dogodkov bo precej več. Pri nas bo več neviht s točo, vetrolomov z močnim vetrom, suša nas ne bo toliko prizadela, mogoče vzhodne predele, ker imamo razmeroma veliko padavin vsaj v zahodni polovici Slovenije. Če bo šlo tako naprej, bodo obalna območja poplavljena zaradi dviga morske gladine, ki bo posledica taljenja ledu.

»Vremena Kranjcem bodo se zjasnila«?
Ne bodo se zjasnila. Takšna, kakršna so, bodo tudi ostala. Vedno bo nekaj oblakov na nebu in vedno bo spremenljivo, en dan bo bolj oblačno, drug dan bolj jasno, tudi v prenesenem pomenu, ne le v resnici.

Ali prebirate revijo dr.?
Jo preberem, kadar jo dobim v roke. Drugače je pri zdravstvenih revijah tako, da, kar me zanima, vedno preberem, izogibam se reklamnim vsebinam o hujšanju in podobnem. Na to sem res alergičen.