Junij 2010, 2.6.2010
Zdravniki svetujejo:
Motnje hranjenja
Pomembna umirjenost ob hrani
Avtor: asist. dr. Karin Sernec, dr. med., spec. psihiater in psihoterapevt
Motnje hranjenja so pomembna javna zdravstvena težava. Za njo oboleva od dva do 12 odstotkov žensk, redkeje, a ne zanemarljivo, tudi moški, najpogosteje med 15. in 35. letom starosti.


Po podatkih tujih zdravstvenih registrov je vsako leto na novo odkritih sedem primerov anoreksije in 14 bulimije nervoze na 100.000 prebivalcev.
Motnje hranjenja uvrščamo med duševne motnje in jih delimo na anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje. Zadnja leta nastajajo tudi nove oblike motenj hranjenja, kot sta ortoreksija (hranjenje z le »zdravo«, biološko neoporečno hrano) in bigoreksija nervoza (obsedenost z mišičastim telesom). Gre za kronične, ponavljajoče se motnje, ki so pogosto povezane z drugimi duševnimi motnjami (npr. depresijo, boleznimi odvisnosti) in resnimi telesnimi zapleti.
Motnje hranjenja je treba ločiti od motenj prehranjevanja, ki veljajo za nekakšno predstopnjo motenj hranjenja, hkrati pa ni nujno, da se vanje tudi razvijejo. Med motnje prehranjevanja spadajo vedenjski vzorci vezani, ki jih občasno uporabljamo vsi.
Najpogosteje so to neustrezne prehranjevalne navade, kot so neredno prehranjevanje, pogosto nihanje telesne teže zaradi diet, uživanje le določene vrste hrane (neuravnotežena prehrana) in podobno. Te motnje niso nujno znamenje duševne motnje.
Uravnoteženost naše hrane, rednost obrokov in predvsem veselje, sproščenost in umirjenost ob hrani, ki jo zaužijemo, je najboljša preventiva pred okrepitvijo motenj prehranjevanja in posledično, nekoliko, tudi pred motnjami hranjenja.