Februar 2011, 2.2.2011
Prebavila:
Motnje prebavil - 1. del
Vzroki in značilnosti funkcionalnih motenj
Avtor: Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. internist gastroenterolog
V prejšnjem poglavju smo pisali predvsem o vzrokih, zakaj prihaja do motenj v delovanju organov. Če funkcionalne motnje obstajajo dovolj dolgo, vodijo v organske nepovratne spremembe do različnih bolezni.


Seveda bolezni nastajajo tudi zaradi drugih vzrokov, ne samo zaradi funkcionalnih motenj.
TOKRAT BOMO OPISALI VZROKE IN ZNAČILNOSTI FUNKCIONALNIH MOTENJ PREBAVIL.
Sprejeti so kriteriji za postavitev diagnoze funkcionalnih motenj prebavil. ROME III so kriteriji, ki opredeljujejo funkcionalne motnje za posamezen organski sistem prebavil.
Pomemben kriterij je, da se simptomi ponavljajo, vendar jim ne najdemo vzroka. Simptomi niso specifični za funkcionalne motnje prebavil, pojavljajo se tudi pri drugih obolenjih prebavil, zato je zelo pomembno, da izključimo druga obolenja in da smo pozorni na opozorilne znake, ki napovedujejo organsko okvaro in resno obolenje v ozadju.
Predvsem ne smemo prezreti simptomov, kot so: bolečine v trebuhu ob prebujanju, bolečine, ki nas zbujajo iz sna, nepojasnjeno hujšanje, nepojasnjena zvišana telesna temperatura, driska, ki nas zbuja iz sna, vidna ali prikrita kri v blatu. Ti znaki napovedujejo resno bolezen ali resno infekcijo, zato je potrebno ukrepati hitreje in se ne sme odlašati z endoskopskimi preiskavami. Obstaja še sklop drugih obolenj prebavil, ki niso tako resna in nimajo prej opisanih alarmantnih znakov, pa prav tako niso funkcionalne motnje. Povzročajo zelo podobne težave ali celo identične znake kot funkcionalne motnje, zato jih je le-teh zelo težko ločiti. Vendar je terapija teh bolezni popolnoma drugačna in jih je treba izključiti. Pri postavljanju diagnoze funkcionalnih motenj moramo naslednja obolenja izključiti.

CELIAKIJA je IgA alergija na beljakovino gliadin v pšenični moki. Pri odraslih poteka zelo neznačilno, z napenjanjem, občasnimi driskami, nelagodjem po jedi in se jo lahko spregleda, dokler ni prisotno že hujšanje. Sedaj so na voljo komercialni testi za določanje celiakije iz kapilarne krvi.

LAKTOZNA INTOLERANCA, druge nutritivne IgE ALERGIJE in IgG INTOLERANCA na živila so v naraščanju. Klinična slika je zelo raznolika, prikrita, simptomi so podobni, kot jih imajo bolniki s funkcionalnimi motnjami (driske, krči, napenjanje, neješčnost, pri hudi ali dolgotrajni obliki je prisotno hujšanje, pojavijo se znaki pomanjkanja vitaminov). Na voljo so tudi komercialni testi za določanje alergij in intolerance na živila, z njimi lahko potrdimo ali izključimo bolezen.

KRONIČNE INFEKCIJE želodca z bakterijo Helikobakter (infekcije črevesja s paraziti) so v porastu, druge kronične infekcije z bakterijami in protozoi so možne predvsem pri bolnikih, ki veliko potujejo v okolja z nizkimi higienskimi standardi. Bolniki imajo kronične driske in počasi hujšajo.

KRONIČNI PANKREATITIS (kronično vnetje trebušne slinavke) v zgodnjem obdobju ne daje tipičnih razpoznavnih simptomov, včasih se pojavi napenjanje po obroku in pogostejše odvajanje slabše formiranega blata. Pomisliti je treba tudi na to bolezen, še posebej v primeru, ko je v družini prisotna sladkorna bolezen.

KRONIČNA AVTOIMUNA VNETNA ČREVESNA BOLE ZEN – težko je prepoznati predvsem chronovo bolezen ozkega črevesa v zgodnjem obdobju, ko klinična slika še ni popolnoma razvita in so znaki nerazpoznavni, skoraj neločljivi od funkcionalnih motenj z bolečinami in krči po obroku.

DIVERTIKULOZA širokega črevesa je pogost pojav v starosti, bolniki imajo krčevite občasne bolečine v spodnjem delu trebuha pred odvajanjem, podobno kot pri funkcionalnih motnjah.

SISTEMSKE BOLEZNI , kot so obolenja ščitnice, ishemični kolitis, sistemski vaskulitisi, limfom prebavil, endometrioza in spremembe po obsevanju, imajo v pestri klinični sliki tudi nespecifične motnje prebavil s slabostmi, krči, driskami.

ZARASTLINE PO VEČJIH OPERATIVNIH POSEGIH v trebuhu, še posebej po predrtju votlih organov, po vnetjih v trebušni votlini in po obsevanjih, povzročajo krče, predvsem po hrani, bogati z netopnimi vlakninami (sveže sadje, sveža zelenjava …).

Simptomi pri funkcionalnih motnjah prebavil
Pri vseh omenjenih obolenjih (kakor tudi pri funkcionalnih motnjah) se pojavljajo vodilni znaki:
  • bolečina v zgornjem delu trebuha,
  • napenjanje in krči po obroku,
  • povečano število vetrov s krči, ki popustijo po odvajanju,
  • bolečina v trebuhu, ki popusti po odvajanju,
  • menjavanje zaprtja z driskami,
  • odvajanje po vsakem obroku,
  • pojav svetle sluzi v blatu.

Opisani simptomi se pojavljajo tudi pri drugih obolenjih, zato je treba opraviti laboratorijske, endoskopske in slikovne preiskave, da se ta obolenja izključijo. Postavitev prave diagnoze dodatno zaplete še naše čustveno stanje in psihično razpoloženje, ki lahko poslabšata simptome funkcionalnih motenj.
Nihanje ženskih spolnih hormonov zelo vpliva na občutljivost in reaktivnost prebavil. Živila z veliko neprebavljivih vlaknin poslabšajo napenjanje, povzročajo driske in krče. Poživila in zdravila, ki jih moramo uživati, imajo stranske učinke na prebavila, ki so zelo prikrita in slabo razpoznavna (napenjanje, krči, slabost, refluks, driska in zaprtje).
Pomembno je, da si zapomnimo, da pri funkcionalnih motnjah ni hujšanja, se ne opaža krvi in ni povišane telesne temperature, vse laboratorijske preiskave so v mejah normalnih vrednosti, ne sme biti nočnih bolečin. Potrebno je dobro opazovanje samega sebe, opazovanje težav, kako reagiramo na stres, hrano in zdravila. Potrebna je kontrola telesne teže in laboratorijskih vrednosti. Vsako spremembo običajnih simptomov, ki se v nekaj dneh diete ne povrnejo v običajno sliko, moramo preveriti pri svojem zdravniku.

Za postavitev diagnoze funkcionalnih motenj je potrebno:
  • da so simptomi prisotni vsaj šest mesecev pred diagnozo,
  • da trajajo zadnje tri mesece,
  • da ni alarmantnih znakov (hujšanje, kri na blatu, nočne bolečine, nepojasnjena povišana telesna temperatura) in
  • da so vsi izvidi preiskav v mejah normalnih vrednosti.

Naslednjič bomo opisali značilnosti funkcionalnih motenj za posamezen del prebavil.