Marec 2011, 2.3.2011
Prebavila:
Motnje prebavil - 2. del
Klasifikacija funkcionalnih motenj prebavil
Avtor: Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. internist gastroenterolog
V predhodnih številkah revije smo opisali vzroke funkcionalnih motenj na sploh in posebej funkcionalnih motenj prebavil. Tokrat opisujemo klinične slike funkcionalnih motenj po posameznih organskih sistemih prebavil.


Klinični opisi so povzeti po klasifikaciji, ki jo je sprejelo mednarodno društvo za funkcionalne motnje prebavil na temelju klasifikacije ROME III kriterijev. Pričakujemo, da se bodo definicije še spreminjale, dopolnjevale, saj je vedno več novih spoznanj na nivoju nevrogastroenterologije.

A. FUNKCIONALNE MOTNJE POŽIRALNIKA
1. Prsna bolečina, ki je v povezavi s požiralnikom; bolečina za sredo prsne kosti, ki ni pekoča.
2. Pekoč občutek za prsnico-zgaga; pekoč občutek za prsnico, ki lahko traja tudi več ur.
3. Disfagija; občutek nenormalnega prehoda tekočine ali solidne hrane po požiralniku.
4. Globus; občutek tujka v grlu, ki je lahko stalen ali občasen, neboleč in se pojavlja med obroki, ne med hranjenjem.

B. FUNKCIONALNE MOTNJE ŽELODCA
1. Funkcionalna dispepsija; moteč občutek sitosti po obroku ali prezgodnji občutek sitosti, bolečina v epigastriju (žlički) ali pekoč občutek v epigastriju.
a) Postprandialni disstresni sindrom; moteč občutek sitosti že po normalnem obroku, ki se pojavlja večkrat na teden ali prezgodnji občutek sitosti, ki preprečuje, da bi dokončali obrok, pojavlja pa se večkrat na teden.
b) Sindrom bolečine v epigastriju (žlički); zmerna bolečina, ki se pojavlja v epigastriju občasno, vsaj 1 x tedensko, se ne širi v druge predele trebuha ali prsnega koša, ne popusti po defekaciji (iztrebljanju blata) ali odvajanju vetrov in ni podobna funkcionalni bolečini žolčnika. Lahko se pojavi na prazen želodec ali po hranjenju, lahko je prisoten tudi postprandialni disstresni sindrom in je lahko pekoče narave.
2. Motnje spahovanja; moteče spahovanje zraka večkrat v tednu s pretiranim požiranjem zraka (aerofagija) ali brez evidentnega pretiranega požiranja zraka.
3. Slabost in bruhanje
a) Kronična idiopatska slabost; slabost nepojasnjenega vzroka, ki se pojavlja večkrat na teden in je običajno ne spremlja bruhanje.
b) Funkcionalno bruhanje; povprečno enkrat ali večkrat tedensko bruhanje hrane, izključene morajo biti motnje hranjenja, motnje centralnega živčnega sistema in metabolne motnje.
c) Sindrom cikličnega bruhanja; pojavlja se stereotipično bruhanje v epizodah, ki nastopijo akutno in trajajo manj kot teden dni.
d) Sindrom vračanja hrane; stalno ali občasno vračanje nedavno zaužite hrane nazaj v usta, ki se ne nadaljuje v bruhanje.

C. FUNKCIONALNE MOTNJE ČREVESJA
1. Sindrom razdražljivega črevesja; ponavljajoča bolečina ali nelagodje, opisano drugače kot bolečina, prisotno vsaj tri dni v mesecu (zadnje tri mesece), ki pa se izboljša po odvajanju blata.
2. Funkcionalna napetost; občutek napihnjenosti z vidno spremenjenim obsegom ali brez vidno spremenjenega obsega, vsaj tri dni na mesec v zadnjih treh mesecih.
3. Funkcionalno zaprtje; odvajanje blata je manj kot trikrat na teden, slabše formirano blato, se redko pojavi brez odvajalnih sredstev, pri 25 % odvajanj je potrebna ročna pomoč med iztrebljanjem, občutek zapore blata v danki, občutek nepopolnega izpraznjenja, zasušeno blato ali ekstremno otežkočeno odvajanje.
4. Funkcionalna driska; slabo formirano ali tekoče blato pri 75 % odvajanj.
5. Nespecifične funkcionalne motnje s strani črevesja; simptomi s strani črevesja, kjer ni potrjenih organskih sprememb in ne ustrezajo ostalim funkcionalnim motnjam prebavil.

D. SINDROM FUNKCIONALNE BOLEČINE V TREBUHU
Sindrom je redek. Prisotne so stalne ali pogoste bolečine v trebuhu, ki onemogočajo dnevne aktivnosti,
niso v povezavi (ali zelo redko) s psihičnimi motnjami, menstrualnim ciklusom in ne s hranjenjem. Bolečina ni lažna.

E. FUNKCIONALNE MOTNJE ŽOLČNIKA IN SFINKTRA ODII (MIŠICE ZAPIRALKE SKUPNEGA ŽOLČNEGA IZVODILA IN IZVODILA TREBUŠNE SLINAVKE)
1. Funkcionalne motnje žolčnika; če je ob zgornjih simptomih prisoten še žolčnik in normalne laboratorijske
vrednosti jetrnih encimov in amilaz, lipaz.
2. Funkcionalne motnje sfinktra glavnega žolčnega voda; vsi zgoraj opisani simptomi, kadar
ni več žolčnika in so lahko dvignjene laboratorijske vrednosti jetrnih encimov.
3. Funkcionalne motnje pankreatičnega voda;
zgoraj opisani simptomi, dodatno so prisotne tudi patološke vrednosti amilaz in lipaz v serumu, ne najde pa se vzroka patološkim laboratorijskim vrednostim.

F. ANOREKTA LNE FUNKCIONALNE MOTNJE
So predvsem motnje iztrebljanja.
1. Funkcionalna inkontinenca; nezmožnost zadrževanja blata, ponavljajoče nekontrolirano prehajanje blata ob normalnem živčevju in normalnih mišicah medeničnega dna, prisotne so lahko blažje spremembe zapiralke in motnje odvajanja (zaprtje ali driske), psihološki vzroki, izključene morajo biti sistemske mišične okvare, nevrološke motnje, motnje perifernega živčevja in tudi avtonomna nevropatija.
2. Funkcionalna anorektalna bolečina
a) Kronična proktalgija; kronična bolečina v danki ali srbenje danke, ki traja več kot 20 minut z ali brez zatrditve (spazma) puborektalne mišice.
b) Proktalgija Fugax; nekaj minut ponavljajoče kratkotrajne hude bolečine v anusu in v spodnjem delu medeničnega dna. Med epizodami ni bolečin.
3. Funkcionalne motnje defekacije; bolniki morajo imeti kriterije funkcionalnega zaprtja, z defekografijo ali s testom praznjenja z balonom se morajo dokazati motnje izpraznjenja, z manometrijo (merjenje tlakov v danki) ali z EMG preiskavo (merjenje prevodnosti živcev) se mora dokazati nezadostno krčenje mišic medeničnega dna in motnje relaksacije (sprostitve) notranjega analnega sfinktra (mišice zapiralke).
a) Dissinergistična defekacija; nepravilno krčenje mišic medeničnega dna ali zmanjšana relaksacija notranje mišice ob normalnem krčenju, zmanjšana relaksacija v mirovanju za več kot 20 %.
b) Nepravilno prehajanje med izločanjem; nepravilna moč iztisa z motnjami ali brez motenj krčenja medeničnih mišic, z ali brez motenj zapiralne mišice.