Junij 2009, 28.5.2009
Kardiologija:
Motnje srčnega ritma
Kako jih zabeležiti in prepoznati
Avtor: Marko Gričar, dr. med., spec. internist kardiolog
Odnos ljudi do srca je predvsem v zahodnem delu sveta že od nekdaj zelo čustven in povsem drugačen od odnosa do drugih telesnih organov. Srce je v zgodovini simboliziralo življenje, čustva, pogum, ljubezen, moč in odločnost.


Vsi vemo, kaj pomenijo stavki: bil je srčen, imel je veliko srce, on je srce naroda, strla mu je srce, beseda ga je zadela naravnost v srce in številni drugi. Srce povezujemo z nečim res pomembnim in usodnim, tudi za pesnike je vir neizčrpnega navdiha pri opevanju sreče in nesreče. Bolezni srca so tako za človeka pomenile veliko nevarnost, saj bi mu lahko prizadele tako pomembne lastnosti oziroma atribute ter ga zamajale v temeljih.

Neopazna kulisa našega življenja
Srce deluje pridno, tiho in neopazno več let našega življenja. Navadno se njegovega delovanja sploh ne zavedamo in tega nihče ne doživlja, kot da je kaj narobe. To je podobno kot z dihanjem: dihamo ves čas in na to nič ne mislimo, samoumevno se nam zdi, da to preprosto deluje, ker mora. Bitje srca in dihanje, pa tudi številne druge telesne funkcije, ki jih nadzira vegetativno živčevje, neodvisno od naše volje, torej niso velike zgodbe našega življenja, ampak neopazne kulise, ki sicer morajo biti, vendar so vedno v ozadju in jih sploh ne opazimo, dokler je vse v redu. V ospredje pa stopijo, ko ni več tako.

Bolečina v prsih
Bolečine v prsih se bojimo, ker si jo naši možgani samodejno razložijo kot bolečino v srcu, to pa nas prežame s strahom. Podobno delujejo zaznave sprememb srčnega utripa, ki se ga sicer sploh ne zavedamo. Takšne zaznave imenujemo palpitacije in so lahko posledica motenj v ritmu srca, ali pa ne.

Motnje ritma
Poznamo več vrst motenj srčnega ritma: lahko jih razdelimo na nevarne in nenevarne, redne in neredne, prehitre in prepočasne, občasne in trajne, glede na izvor na nadprekatne in prekatne, na motnje v proženju ali prevajanju električnih impulzov, obstaja pa še vrsta drugih razdelitev, ki so pri prepoznavi, zdravljenju in sporazumevanju v pomoč strokovnjakom.

Strah vzbujajoče neredno bitje
Ko človek zazna svoj srčni utrip, ki se ga prej ni zavedal, ali še zlasti, ko zazna zagone hitrega ali nerednega utripa, preskoke ritma, nenadne močnejše udarce, izpade utripa, ga navadno postane strah, še zlasti, če to spremljajo bolečine v prsih, vrtoglavice, motnje zavesti in zmanjšanje telesne zmogljivosti. Tedaj je čas za posvet z izbranim zdravnikom ali specialistom kardiologom, ki le iz opisa težav ne more vedno postaviti diagnoze, ampak potrebuje elektrokardiografski zapis (EKG) ob motnji ritma.

EKG bere vaše srce
EKG prikaže električne aktivnosti v srcu. Če nam uspe med snemanjem zabeležiti motnjo srčnega ritma, je pot do diagnoze večinoma kratka, teže pa je, če se težave pojavljajo le občasno in izginejo, preden pridemo do zdravnika oziroma jih ni prav tedaj, ko bi se morale pojaviti.
Navaden posnetek EKG traja le 10 sekund in v tem času je mogoče opaziti le 10-15 utripov. Zato nimamo vedno sreče, da bi našli tisto, kar človeka občasno moti in prestraši. Posnamemo lahko več zaporednih posnetkov EKG, a s tem čas opazovanja podaljšamo le na nekaj deset sekund. Kardiolog se zato v takšnih primerih lahko odloči za 24-urno snemanje EKG – preiskavi rečemo holter.

24-urni nadzor motnje srčnega ritma
Verjetnost, da imamo srečo in da v enem dnevu »ujamemo« motnjo ritma, kar nas zanima, je s 24-urnim holterjem seveda večja, a tudi to nam ne pomaga v številnih primerih, ko se zaznave motenj ritma pojavljajo le vsakih nekaj dni ali le v določenih okoliščinah.
V zadnjem času imajo ljudje s takšnimi težavami novo možnost: opremimo jih s posebnimi drobnimi napravicami, ki več dni zapored bedijo nad njihovim srčnim utripom in ob zaznavi motnje ritma zapis EKG samodejno takoj pošljejo v zdravstveno ustanovo. Po drugi strani lahko nosilec naprave ob zaznavi motnje ritma ali druge težave sam pritisne na gumb in s tem samodejno pošlje EKG-zapis.
Strokovnjak nato analizira vse prejete zapise EKG in dnevnik bolnikovih zaznav ter bodisi postavi diagnozo in predlaga zdravljenje ali pa bolnika pomiri, da tedaj, ko ima občutek nepravilnosti v srčnem ritmu, z njegovim srcem ni nič narobe.
Za vsakega med nami je namreč pomembno pozdraviti resnične težave in pregnati nepotrebne bojazni – v želji, da bi srce mirno in dolgo utripalo.