Julij, Avgust 2009, 26.6.2009
Tema meseca:
Možganska kap
Jo lahko preprečimo?
Avtor: Ajda Osrajnik, dr. med.
Nenaden dogodek, ki večini za vedno spremeni življenje. Prizadeti so naši možgani.

Organ, s katerim oblikujemo svoje misli in govor, slišimo glasbo in besede drugih, dojemamo svetlobo in vonje iz sveta okoli nas, načrtujemo gibe telesa in je sedež naše osebnosti. Vsega tega v hipu ni več, večinoma brez bolečin. Postanemo nemi, negibni, brez občutkov in odvisni od pomoči drugih. Začne se dolga pot okrevanja, izid je negotov. Za mnoge je to trnova pot, s katere pridejo kot drugačne osebe.


Vsak dan kap prizadane 13 Slovencev in Slovenk
Kap prizadene vsak dan 13 Slovencev in Slovenk. To je predvsem nadloga starostnikov, saj prizadene starejše od 70 let, ni pa redka tudi pri mlajših. V izjemnih primerih se lahko zgodi tudi otrokom in mladostnikom. Takšne zgodbe so še posebno pretresljive, dobro je le, da v primerjavi s starejšimi mlajše osebe navadno bolje okrevajo. Razlog za slabši izid pri starostnikih je okorelost telesa in možganov ter pridružene številne bolezni.

Kaj je kap
Kap pomeni nenaden, v nekaj sekundah ali minutah nastali nevrološki izpad, ki je posledica motene prekrvitve možganskega tkiva. Prekrvitev je lahko motena zaradi zamašitve možganske žile ali krvavitve iz nje. Večina kapi spada glede na nastanek v prvo kategorijo (približno 80 odstotkov). Tako se zgodi, da se že prej zaradi ateroskleroze močno zožena možganska žila nenadoma zapre ali pa v normalno žilo prileti strdek in jo zamaši. To je pravzaprav najpogostejši mehanizem nastanka kapi nasploh. Strdek lahko prileti iz aterosklerotično spremenjene stene večjih žil, ki so bliže srcu, ali pa neposredno iz srca ob motnji njegovega delovanja (npr. ob motnji srčnega ritma). Vzrokov za nastanek krvavitve iz možganskih žil je veliko, verjetno pa je najpogostejši oslabelost žilne stene manjših možganskih žil, ki so bolezensko spremenjene zaradi dolgotrajnega vpliva različnih škodljivih dejavnikov. Ti so zvišan krvni pritisk, zvišana raven sladkorja v krvi, povečana maščoba v krvi, kajenje in še bi lahko naštevali. Pomembni vzroki za krvavitev v možgansko tkivo so tudi različne strukturne nepravilnosti žil, ki so lahko pridobljene ali prirojene. Takšen primer je izbočenje žilne stene – anevrizma, ki se rada razpoči.

Napoved dejanske kapi
Pojav znakov možganske kapi, ki minejo v kratkem času (največ nekaj ur) kar sami, večinoma napoveduje dejansko kap. Raziskave kažejo, da se ta pojavi v prvih treh mesecih po tem tako imenovanem prehodnem ishemičnem napadu (angleško transient ischemic attack – TIA) pri 10 do 15 odstotkih ljudi, ki ga izkusijo. Glede na nedavno objavljeno raziskavo, ki so jo opravili angleški nevrologi, se manj kot polovica teh kapi pojavi v prvih 24 urah po TIA.

Kap lahko preprečimo
Kap pomeni katastrofo, še večja pa je vedenje, da jo lahko preprečimo. Je namreč le nenadna katastrofalna posledica bolezenskega procesa na možganskih žilah, ki poteka pri večini že vse njihovo življenje. Dejavnikov, ki pospešujejo proces, je veliko, večino je mogoče odstraniti, na nekatere pa ne moremo vplivati. Mednje spadajo starost, spol (moški so bolj nagnjeni kot ženske), genetska nagnjenost in prirojene žilne nenormalnosti. S svojim življenjskim slogom lahko močno zmanjšamo vpliv številnih drugih škodljivih dejavnikov. Redna telesna vadba (od 30 do 60 minut od tri- do štirikrat na teden), opustitev kajenja ali vsaj zmanjšanje števila pokajenih cigaret, prehrana z malo škodljivih maščob in učinkoviti načini sproščanja stresa. To je le nekaj že skoraj klišejskih nasvetov, ki jih zdravniki ponavljamo svojim bolnikom, vendar očitno še premalo.

Nasveti veljajo za vse
Ti nasveti veljajo za vse, še zlasti pa je pomembno, da jih upoštevamo po 50. letu starosti. Redno merjenje krvnega pritiska vzdrževanje vrednosti sistolnega pritiska pod 140 in diastolnega pod 90 milimetrov živega srebra močno zmanjša tveganje za nastanek možganske kapi. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo in starejših od 65 let naj bi bile te vrednosti nižje (pod 130 oziroma pod 85), novejše raziskave pa so naklonjene še radikalnejšemu nižanju krvnega tlaka in jemanju antihipertenzivov tudi pri vrednostih krvnega tlaka, ki so do zdaj veljale za normalne. Bolniki s sladkorno boleznijo morajo skrbno paziti, da vrednosti krvnega sladkorja ne presežejo vrednosti 8.0 mmol/l. Pri naštevanju škodljivih dejavnikov, ki povečajo tveganje za nastanek možganske kapi, ne smemo pozabiti na povečano maščobo v krvi. Vrednost skupnega holesterola nad 5.0 mmol/l poveča verjetnost nastanka kapi za približno šest odstotkov na vsak mmol/l več. K primernim vrednostim pripomoreta uravnotežena zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, pogosto pa je treba poseči po zdravilih za zmanjševanje maščobe v krvi. Za pravočasno ukrepanje bi bilo treba določati maščobo v krvi že po 20. letu starosti, ob normalni vrednosti pa bi bilo nato treba preiskavo ponoviti vsakih pet let.

Tveganje
Tveganje za nastanek možganske kapi je veliko pri bolnikih s srčno boleznijo. Motnja srčnega ritma, pri kateri se nepravilno krčita srčna preddvora (atrijska fibrilacija), povzroči nastanek krvnih strdkov, ki jih lahko iz srca odplakne v možganske žile in jih zamaši.
Podobno je tveganje pri boleznih srčnih zaklopk, kot je zožitev mitralne zaklopke. Pri teh bolnikih je pomembno, da redno jemljejo predpisana zdravila, ki zmanjšujejo strjevanje krvi.

Hitra pomoč je nujna
Pri tem lahko sami s svojim vedenjem precej zmanjšamo verjetnost, da bi nas doletela možganska kap. Če pa se zgodi, imamo pri določenih skupinah bolnikov na voljo učinkovite načine zdravljenja, kot je tromboliza, zaradi katere lahko bolnik popolnoma okreva. Pogoj je, da je deležen zdravljenja v štirih urah in pol, rezultat pa je odvisen od časa kapi do začetka terapije.

Koraki ustreznega zdravljenja
Prvi korak pri ustreznem zdravljenju je hitro prepoznavanje znakov možganske kapi. Vsi se pojavijo nenadno v nekaj sekundah ali minutah.
Pri tem se lahko pojavijo motnje zavesti, govora, občutkov in mravljinčenje po polovici telesa, izguba mišične moči po polovici telesa, nenaden močan glavobol brez jasnega vzroka, motnje vida, vrtoglavica in motnja ravnotežja. Pogosto traja to le nekaj minut ali ur, vendar navadno napovedujejo pojav trajne prizadetosti in zato potrebujejo enako pozornost.
dr. svetuje
Najpogostejši znaki so:
  1. spremenjeni govor: prizadeti ne more govoriti, lahko govori nerazločno, uporablja neprimerne besede, tvori nesmiselne stavke, ponavlja iste besede in podobno;
  2. povešen ustni kot: prizadeta stran ustnic se pri nasmehu ne dvigne, prizadeti ne more požvižgati z našobljenima ustnicama, poteze obraza na prizadeti polovici so zglajene;
  3. motnje občutkov in ohromelost okončin: navadno prizadeti ne more normalno dvigniti roke in/ali noge na isti strani telesa, ob tem ga lahko tam tudi mravljinči;
  4. zanašanje pri hoji;
  5. izguba zavesti ali huda zaspanost.
Kadar ima človek prej omenjene nenadno nastale znake, je treba nemudoma poklicati 112!