Junij 2010, 2.6.2010
Zdravniki svetujejo:
Način poroda
Ženske lahko izbirajo med možnostmi
Avtor: Ajda Osrajnik, dr. med.
Porod je vrhunec nosečnosti, ki prinaša veselje in hkrati tudi duševne in telesne obremenitve. Nosečnice se lahko odločijo za različne načine poroda in različne načine analgezije, če za to ni kontraindikacij.

Vaginalni porod
Normalen porod je vrsta ritmičnih in naraščajočih krčenj maternice, ki povzročijo razširitev materničnega vratu. Vzroka za začetek teh krčenj za zdaj ne poznamo. Pri prvi nosečnosti traja porod navadno od 12 do 14 ur, pri vsaki naslednji je krajši, nosečnico pa je treba ves čas spremljati. Fiziološki porod je iztis ploda skozi porodno pot s porodnimi silami. Ni pa nujno, da se vsak porod, ki se začne fiziološko, tako tudi konča, zato je potrebno vsako nosečnico pregledati, oceniti možnosti za naraven porod in jo ves čas poroda spremljati.

Porod poteka v štirih stopnjah.
1. stopnja: Od začetka poroda do popolnega odprtja materničnega vratu. V tem času se krčenje maternice stopnjuje in je bolj koordinirano.
2. stopnja: Ta traja od popolne razširitve cervikalnega kanala (materničnega vratu) do rojstva ploda in traja približno 60 minut. Poleg krčenja materničnih mišic mora nosečnica močno pritiskati, da je porod spontan.
3. stopnja: Ta stopnja se začne po porodu ploda in se konča s porodom placente.
4. stopnja: So štiri ure po porodu, ko je verjetnost zapletov, npr. krvavitve, največja.

Kadar se naravni vaginalni porod ustavi ali je dolgotrajen in se poveča nevarnost za zdravje matere in otroka, se odločimo za izhodno operacijo. To je način poroda s forcepsom (porodne klešče) ali vakuumom, pri čemer plod izvlečemo iz maternice. Nastanejo lahko raztrganine in krvavitev matere ter poškodbe otroka.

Način anestezije pri vaginalnem porodu
Metode anestezij pri vaginalnem porodu vključujejo pudendalni blok, regionalno anestezijo in splošno anestezijo, ki je načelno ne uporabljamo. Pri pudendalnem bloku injiciramo anestetik skozi steno nožnice, pri čemer so anestezirani spodnji deli nožnice in perinej in je primerna za nezapletene porode. Najpogosteje uporabljana regionalna anestezija je epiduralna. V ovojnico hrbtenjače se vbrizga lokalni anestetik, s čimer se prepreči prenos bolečine po živcih iz maternice. Slabost te metode je predvsem nevarnost, da se zmanjša potreba po potiskanju med popadki in s tem uporaba izhodnih operacij. nevarnost, da se zmanjša potreba po potiskanju med popadki in s tem uporaba izhodnih operacij. V zadnjem času se ob anesteziji pogosto uporablja analgetik Ultiva.

Vaginalni porod v vodi
Gre za rojevanje v kopalni kadi z vodo, ki ima temperaturo od 36 do 37 stopinj Celzija in vsebuje tudi nekaj kuhinjske soli. Metoda je razmeroma varna in ima več prednosti pred drugimi načini poroda. Voda naj bi delovala sproščujoče in blažila popadke, tako se sprostijo mehke porodne poti, zato je potrebnih manj epiziotomij in nastane manj raztrganin. Kritiki tega načina opozarjajo na nevarnost infekcij porodnih poti in ploda ter nevarnost vsesanja vode.
Novorojenčki so sicer proti vsesanju vode delno zavarovani. Plod med nosečnostjo prejema kisik po popkovnici, večina njegove krvi pa gre mimo pljuč. Ta so napolnjena z amnionsko tekočino in niso predihana. Dihalni refleks se sproži, ko pridejo v stik z zrakom oziroma ob nenadni spremembi temperature okolja. Nosečnica, ki želi roditi v vodi, mora biti zdrava. Za takšen način poroda je poleg preostalih preiskav potrebno tudi testiranje proti prenosljivim boleznim, kot so HIV, hepatitis B in C, saj je verjetnost okužbe za babico in otroka večja kot pri drugih načinih poroda.

Vaginalni porod v drugačnih položajih
Položaj med porodom je za porodnico zelo pomemben, saj je med položajem, ki ji najbolje ustreza, bolj sproščena, nekateri položaji pa celo pospešujejo porod. Med popadki lahko hodi, sedi na stolu, je v polsedečem položaju, na boku ali čepi. Med iztisom pa lahko leži, čepi ali je naslonjena na kolena in roke. Pri čepenju je maternica nagnjena naprej, porodni kanal se zravna in je krajši, poveča se moč kontrakcij, sprostijo se medenične mišice, pri potiskanju pa pomaga dodaten vpliv gravitacije. Zaradi omenjenih prednosti je manj raztrganin in potrebe po uporabi porodniških klešč ali vakuuma. Za takšen način poroda so izoblikovali pručke v obliki črke U, ki pomagajo nositi del porodničine teže.

Porod s carskim rezom
Carski rez je kirurški poseg, pri katerem se naredi rez v spodnjem delu materinega trebuha. Delamo ga, kadar bi vaginalni porod ogrožal mater ali plod (npr. ob različnih boleznih matere, kadar je plod prevelik glede na porodne poti, kadar plod kaže znake prizadetosti, pri določenih položaji ploda, kadar je mati že imela predhodni carski rez, ob okužbi s HIV). Čeprav je carski rez razmeroma varen kirurški poseg in so resni zapleti redki, je tveganje za le-te kljub temu večje kot pri vaginalnem porodu.
Lahko pride od poškodbe ploda ali sečil, povečana je verjetnost razpoka maternice v naslednjih nosečnostih, poleg tega pa lahko nastanejo zapleti, ki so mogoči pri vseh kirurških posegih (krvavitev, okužbe, reakcije na zdravila). Povprečno bivanje v bolnišnici po carskem rezu je od dva do štiri dni, okrevanje pa je daljše kot po vaginalnem porodu.

Porod doma
Porod doma je za nekatere nosečnice prijetnejši, ker ne doživijo stresa neznanega okolja in tujih ljudi. Če poteka porod brez zapletov, je takšen način varen, vendar zapletov tudi ob sicer pričakovanem normalnem porodu ne moremo vedno predvideti. Med porodom je mogoče, da je prizadet plod, poporodni zapleti pa so hude krvavitve, ki se lahko končajo usodno.