Julij, Avgust 2009, 26.6.2009
Tema meseca:
Nevarna sončarica
Kaj sploh je sončarica
Avtor: Jože Vidmar, dr. med., spec. splošne medicine
Sončarica je lahko zelo nevarno bolezensko stanje, ki nastane kot posledica čezmerne izpostavljenosti nezavarovane glave soncu.


Pri navadno spremljajočih visokih temperaturah zraka in visoki relativni zračni vlagi lahko odpovedo mehanizmi uravnavanja telesne temperature, kar lahko povzroči toplotni udar. Zaradi močno zvišane telesne temperature so moteni nekateri življenjsko pomembni mehanizmi, ki lahko povzročijo tudi zelo hude posledice oziroma smrt.

Katere so najbolj ogrožene skupine ljudi?
Najobčutljivejši so prav gotovo majhni otroci. Pri njih uravnavanje telesne temperature ni tako učinkovito kot pri odrasli osebi, velikokrat »pozabijo« dovolj piti, tako da vnos potrebne tekočine ni zadosten. Med bolj izpostavljene spadajo tudi starejši ljudje, srčni bolniki, bolniki s presnovnimi obolenji (sladkorna bolezen), alkoholiki in drugi.

Kako prepoznamo sončarico?
Pred nastopom sončarice se navadno pojavi tako imenovana vročinska izčrpanost, ki se največkrat kaže kot splošna utrujenost, bledica, lahko tudi z bruhanjem, znojenjem ter krči spodnjih in zgornjih okončin. Če smo še izpostavljeni soncu, navadno preide v pravo obliko sončarice. Ta se izrazi z nekaterimi kliničnimi znaki, kot so visoka telesna temperatura, lahko tudi 40 stopinj Celzija in več, pospešeno dihanje in pospešena srčna frekvenca, koža je ponavadi pordela, suha, pozneje pa bledikava. To vročinsko stanje spremljajo tudi močan glavobol, lahko tudi vrtoglavica, zmedenost, mišični krči, včasih tudi nezavest.

Kako ukrepati ob izraženih znakih sončarice?
Pri sončarici je treba normalizirati telesno temperaturo. Pomembno je hitro ukrepanje že na terenu (prva pomoč), nato takojšen transport v ustrezno zdravstveno ustanovo. Ob znakih sončarice prizadeti osebi slečemo odvečno obleko, jo namestimo v hladen prostor, če je mogoče, jo lahko ohladimo v hladni vodi oziroma ovijemo v hladno tkanino (brisače, rjuhe). Če je prizadeta oseba pri zavesti, naj pije dovolj tekočine, predvsem vodo. Izogibamo se dajanju protivročinskih medicinskih pripravkov, koristno pa je ves čas spremljati telesno temperaturo, približno vsakih 10 minut, nato poskrbimo za čimprejšnji prevoz v najbližjo usposobljeno zdravstveno ustanovo.

Kaj lahko storimo sami, da bi preprečili vročinsko izčrpanost oziroma sončarico?
Ob visokih temperaturah zraka in močnem poletnem soncu zavarujmo glavo in vrat s primernimi pokrivali in poskrbimo za primeren vnos tekočine, še zlasti pred hujšimi fizičnimi napori in med njimi ter ob visoki relativni vlažnosti ozračja. Starejše osebe in ljudje s kroničnimi boleznimi (kardiovaskularne bolezni, presnovne bolezni) naj se pri temperaturi zraka, ki je višja od 25 stopinj Celzija raje zadržujejo v hladnih prostorih, fizične aktivnosti pa naj preložijo na jutranje ali večerne ure, ko se ozračje že nekoliko ohladi. Pomembna sta tudi prehranjevanje z lahko hrano in omejitev vnosa alkoholnih pijač. V vročih in soparnih dneh priporočamo, da nosite lahka, bombažna, svetla oblačila, ki omogočajo lažji prehod zraka in telesnih tekočin, ki nastajajo pri znojenju.