Oktober 2009, 30.9.2009
Zdravniki svetujejo:
Nevarno sosledje
Bolnik po miokardnem infarktu lahko doživi še možgansko kap
Avtor: Marko Gričar, dr. med., spec. internist kardiolog
Ko bolnik kmalu po miokardnem infarktu, o katerem smo podrobneje pisali v letošnji 9. številki revije dr., utrpi še možgansko kap, gre včasih za naključno sosledje dveh srčno-žilnih dogodkov, saj ateroskleroza navadno prizadene več arterijskih žilnih povirij, vendar se s takšno teorijo naključja ne kaže slepiti in je bolje aktivno iskati vzročne povezave, ki so verjetnejše.

Od srčnega infarkta do možganske kapi
Zaprtje koronarne arterije zaradi strdka povzroči infarkt – okvaro ali celo odmrtje dela srčne mišice zaradi pretrganega dotoka krvi. Večji srčni infarkti predvsem sprednje stene in konice levega prekata lahko povzročijo nastanek krvnih strdkov ob steni kmalu po infarktu. Vzroka za nastanek strdka (tromba) sta vnetje poškodovane prekatne stene s posledično povečano težnjo krvi k strjevanju in upočasnjeno gibanje krvi ob delu mišice, katere krčljivost je zaradi infarkta zmanjšana. Ob stanjšanju in vrečastem izbočenju okvarjenega dela srčne stene (poinfarktne anevrizme) v dneh in tednih po infarktu je ta nevarnost zaradi oslabljene krčljivosti srčne stene še večja. Strdki so večinoma ploščati in prilegajo ob steno, zelo redko so pecljati in plapolajoči. Sprva so krhki, čez dva tedna se učvrstijo in se močneje zrastejo s podlago. V začetnem obdobju se lahko delno ali v celoti odtrgajo: tok krvi odnese takšen košček strdka v aorto in od tam lahko v vratne (karotidne ali vertebralne) arterije in naprej v možganske arterije, kjer strdek z zagozdenjem povzroči zaporo pretoka krvi in možgansko kap. Pomembno je, da strdek v srcu pravočasno odkrijemo, zato je treba kmalu po infarktu opraviti ultrazvočno preiskavo srca in jo v prihodnjih dneh ponoviti. Ob morebitnem strdku v srcu se odločimo za antikoagulacijsko zaščito za tri do šest mesecev ob antiagregacijski zaščiti.

Motnja srčnega ritma lahko povzroči možgansko kap
Verjetno je okrog 20 odstotkov ishemičnih možganskih kapi povezanih z atrijsko fibrilacijo ali drugimi motnjami srčnega ritma (atrijska undulacija, redkeje atrijske tahikardije). Zagon atrijske fibrilacije ali undulacije je lahko posledica miokardnega infarkta, lahko pa gre za enega od občasnih zagonov AF, kakršne je imel bolnik že pred miokardnim infarktom in se jih je zavedal ali ne. Poleg tega lahko tudi bolnik z znano ali neznano stalno aritmijo utrpi miokardni infarkt, za tem se lahko zgodi ishemična možganska kap zaradi odtrganja delčka strdka, ki najpogosteje nastane v avrikuli levega preddvora.

Razširjeno srce in možganska kap
Ishemično možgansko kap lahko doživijo tudi bolniki, ki niso utrpeli miokardnega infarkta, imajo pa dilatacijsko kardiomiopatijo (razširjeno srce s pomembno oslabljeno sposobnostjo krčenja razobličenega levega prekata). Vzroka za nastanek strdka sta v tem primeru zastajanje in počasno gibanje krvi v razširjenem levem prekatu, kar lahko z ultrazvokom srca vidimo kot vrtinčenje belkaste meglice v prekatu. Pri takšni najdbi se odločimo za močna zdravila, s katerimi poskušamo bolnika zavarovati pred nastankom strdkov ter njihovim odtrganjem in potovanjem v možganske arterije.