Julij, Avgust 2010, 7.7.2010
Zdravniki svetujejo:
Noge poleti
Kako čez poletje brez težav?
Avtor: asist. dr. Petra Zupet, dr. med., prof. športne vzgoje, spec. medicine športa
Težave z nogami niso redek pojav. Lahko so posledica različnih vzrokov in bolezenskih stanj. Nekaj je takih, ki se dodatno poslabšajo v vročem okolju. V prispevku bomo opisali tri taka stanja in pogledali, kaj lahko naredimo, da se težavam izognemo.

Mišični krči med vadbo
Mišični krči so nehotena boleča krčenja mišice. So ena najpogostejših zdravstvenih težav, ki se pojavijo med ali takoj po aktivnosti. Pogosteje se pojavljajo pri tistih, pri katerih so se pojavljali že v preteklosti, pri visokih in dolgotrajnih intenzivnostih in pri vadbi v vročem in vlažnem okolju. Kljub pogostemu pojavljanju in velikemu številu raziskav, ki so raziskovale ozadje nastanka mišičnih krčev med telesno aktivnostjo, vzroka za njihov nastanek še vedno ne poznamo. Najpogosteje »slišane« hipoteze so, da gre pomanjkanje elektrolitov, dehidracijo in spremenjeno živčno-mišično kontrolo. Prvi dve hipotezi temeljita pretežno na anekdotičnih kliničnih opazovanjih in zgolj na eni sami, izredno majhni, kontrolirani raziskavi. Rezultati štirih dobro zastavljenih raziskav pomanjkanja elektrolitov in dehidracije kot vzroka za nastanek mišičnih krčev med telesno aktivnostjo ne potrdijo. Hipotezo spremenjene živčno-mišične kontrole kot vzroka za nastanek krčev pa so preverjali z modeli na ljudeh in živalih ter s pomočjo različnih epidemioloških raziskav. Dokazi, da je to najverjetnejši vzrok za krče, se tako kopičijo, a so za dokončno potrditev vsekakor potrebne še dodatne dobro zasnovane raziskave.
Najboljša ukrepa ob krčih sta počitek in pasivno raztezanje bolečih mišic, preventiva pa preprečevanje prezgodnje mišične utrujenosti. Seveda vse napisano velja za zdrave ljudi, mišični krči so namreč lahko tudi znak mnogih resnih obolenj (Parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, ...)

Srbeče noge
Ko začnemo s tekom, se nam včasih pojavi močan občutek srbenja po koži nog. Težave so tako nadležne, da moramo s tekom prekiniti. Najpogosteje se to zgodi po daljšem obdobju neaktivnosti. Hipoteza o vzroku srbenja leži v žilicah. Ko vadimo, se nešteto tankih kapilaric in arteriol v aktivnih mišicah zaradi povečane potrebe po krvi na hitro razširi. Če smo »fit«, te žilice ostajajo odprte in tako omogočajo maksimalen pretok krvi. Kadar pa nismo aktivni, kapilare niso razširjene, pretok krvi skozi mišice pa je minimalen. Ko se po daljšem obdobju »mirovanja« kapilare razširijo, pripadajoči živčni končiči pošljejo impulz v možgane, ki ga le-ti razumejo kot srbenje. Težave izginejo ob redni vadbi. Če so pridruženi še drugi znaki, kot je na primer izpuščaj, pa je nujen takojšen pregled pri zdravniku.

Krčne žile
Krčne žile so razširjene vene in se pojavljajo predvsem v nogah. Nagnjenje h krčnim žilam je dedno. Težave, ki so posledica krčnih žil in se kažejo kot bolečine v predelu nog, predvsem pri daljšem sedenju ali stanju, občutek teže v nogah, otekanje in utrujenost nog, so izrazitejše v vročini in proti večeru. Stanje poslabšata tudi nosečnost in prekomerna telesna teža. Pogosteje so prizadete ženske. Težave omilimo z zmanjšanjem telesne teže, z izogibanjem daljšemu sedenju in stoji, s pogostejšo hojo, z izogibanjem vročini in z medicinskimi pripomočki in posegi (kompresijske nogavice, flebotropna zdravila, skleroterapija, kirurški posegi).