April 2010, 7.4.2010
Tema meseca:
O alergijah
Alergijske bolezni kože
Avtor: Helena Rupnik, dr. med., spec. dermatovenerolog
Pogostost alergijskih bolezni se povečuje, tako ima alergijsko bolezen dihal ali kože že četrtina prebivalcev.

Alergijske bolezni kože za bolnika ponavadi niso nevarne, ga pa močno ovirajo pri vsakdanjih opravilih. Zadnja leta jih uspešno zdravimo z zdravili, ki nimajo hujših stranskih učinkov.

Kaj je alergija
Alergija je neustrezna reakcija imunskega sistema na snovi v okolju, ki sicer niso nevarne in jih večina ljudi prenaša brez težav. Alergijske reakcije so lahko omejene na posamezne organe (kožo in sluznice, oči, dihala, prebavila), ali pa prizadenejo celotno telo (npr. anafilaktični šok). Lahko se razvijejo počasi, ali pa hitro in burno in tudi ogrožajo življenje.

Kako nastane alergijska reakcija?
Snovi, ki povzročajo alergije, imenujemo alergeni. To so snovi v okolju, ki vstopijo v telo z vdihanim zrakom, zaužito hrano ali skozi kožo. Poznamo več mehanizmov alergijskih reakcij, vendar sta pri nastanku alergijskih bolezni kože pomembna dva, ki ju imenujemo zgodnji in pozni tip preobčutljivosti.

Zgodnji tip preobčutljivosti
Zgodnji tip preobčutljivosti je vpleten v nastanek urtikarije (koprivnice) in anafilaktične reakcije, delno pa sodeluje tudi pri nastanku atopijskga dermatitisa.
Znaki se pojavijo hitro, ponavadi v nekaj minutah do urah po stiku z alergenom. Celice imunskega sistema spoznajo alergen kot tujo snov in začnejo izdelovati protitelesa. Ta proces imenujemo senzibilizacija. Protitelesa se pritrdijo na posebne celice v koži in sluznicah (mastocite), kjer čakajo, da bo alergen spet vdrl v telo. Ob ponovnem
stiku bolnika z istim alergenom se ta poveže s protitelesi. Iz mastocitov se sproščajo snovi (najpomembnejša med njimi je histamin), ki povzročijo znake alergije.

Alergeni, ki povzročajo zgodnji tip preobčutljivosti, so:
  • pršica v hišnem prahu,
  • pelodi trav, zeli in dreves (npr. breza, leska, oljka, pelin),
  • nekatere vrste hrane (npr. kravje mleko, jajca, ribe, raki, školjke, žita, soja, arašidi, orehi, lešniki, jagode),
  • strupi žuželk (predvsem čebele in ose),
  • zdravila (npr. antibiotiki, aspirin, analgetiki) in
  • plesni.
Pri poznem tipu preobčutljivosti se znaki pojavijo z zakasnitvijo 48 do 72 ur po stiku z alergenom. Ta mehanizem je odgovoren za nastanek alergijskega kontaktnega dermatitisa, nekaterih vrst preobčutljivosti za zdravila, delno tudi za atopijski dermatitis. Alergeni vstopajo v telo skozi kožo. Imenujemo jih tudi kontaktni
alergeni. Ti ne izzovejo nastajanja protiteles, ampak preobčutljivost posebnih celic v koži, tako da se ob vsakem ponovnem stiku z istim alergenom na koži razvije ekcem. Najpogostejši kontaktni alergeni so nikelj, krom (v cementu in usnju), dišave, konzervansi ali druge sestavine kozmetičnih izdelkov, sestavine gume, barvila in številni drugi.
dr. svetuje
Koristni nasveti pri alergiji na pelode :
  • Med cvetenjem se je bolje zadrževati v zaprtih prostorih, predvsem ob sončnih in vetrovnih dneh.
  • Najboljši čas za zračenje stanovanja je pozno zvečer ali zgodaj zjutraj.
  • Med cvetenjem je smiselno načrtovati dopust v okolju z drugačnim podnebjem (ob morju, v gorah); predvsem ob alergiji na cvetni prah rastlin, ki cvetijo kratek čas (npr. breza).
  • Podatke o količini peloda v zraku najdemo na internetni strani Inštituta za varovanje zdravja RS (www.ivz.si).