Januar 2010, 6.1.2010
Navaden delovni dan, z zgodnjo jutranjo budilko in neprespanim obrazom. Otroci kričijo, mi pa hitro pospravljamo in se pripravljamo na odhod od doma, z obvezno gnečo v prometu.


V službi na mizi »čaka« na nas velik kup neprebranih papirjev, doma umazana posoda, kuhanje, hitro, hitro ... Poznate to? Ni dvoma, življenje je zelo stresno.
STRES.
Vsak dan (večkrat) slišimo ali izražamo to besedo. Pa vendar, ali lahko kaj storimo, da nam bo kdaj bolje in nas stres ne bo premagal ali vsaj nepovratno načel našega zdravja?
Opišemo ga kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor osebe, posameznika, ki se poskuša čim bolj prilagoditi notranjim ali zunanjim dražljajem (stresorjem).
Stres, kot pojav, spremlja človeško zgodovino tisočletja in je pomagal človeku v begu in boju (z divjimi živalmi in nabiranju hrane). Temeljni fiziološki mehanizmi stresa so se ohranili, vzroki zanj pa se z razvojem civilizacije vztrajno spreminjajo (samo pomislite na pomanjkanje časa, premalo spanja, odtujenost).
Stres je lahko kratkotrajen, akuten, ko se telo v hipu zelo intenzivno odzove na strah, izziv, grožnjo (kot je to pri pogovoru za novo službo ali ob spustu po zelo strmi smučini) ali dolgotrajen, kroničen, ki se nam zdi blažji, pa vendar pušča dolgotrajnejše posledice in posledično več (zdravstvenih) težav. Primer za dolgotrajni stres so npr. težave v partnerskih odnosih, bolezen bližnjega, nesoglasje na delovnem mestu, finančne skrbi, učne težave in drugo.
Pomembno je, da pogledamo na stres kritično in razlikujemo pozitivni stres (evstres), ki nam daje motivacijo, izziv in veliko pričakovanje za nekaj (opravljanje izpita za vpis v višji letnik), in negativni stres (distres), ki povzroča negativno pričakovanje, strah in posledično pritisk.
Blagi stres je lahko tudi pozitiven za naše življenje in nas kratkotrajno napolni z energijo, dolgotrajni pa gotovo organizmu škodi in nam povzroča številne
  • fizične, telesne težave (glavobol, utrujenost),
  • duševne, psihične težave (slaba koncentracija),
  • čustvene težave (razdražljivost, depresivnost),
  • socialne težave (izoliranost od prijateljev, znancev, jeza, maščevalnost).
Ljudje se med seboj razlikujemo in nekateri osebnostni tipi se ob močnem delovanju stresa počutijo dobro, nekateri pa zelo slabo, neudobno.

STRESOR je lahko kar koli, kar oseba občuti kot obremenitev, izziv ali zahtevo.
Ločimo zunanje in notranje stresorje.
  • Zunanji stresorji so lahko vsakodnevni dogodki ali okoliščine, ki se kdaj pa kdaj izmuznejo našemu nadzoru in nam tako »prerastejo čez glavo« ter nas pahnejo v stres (npr. velike spremembe v načinu življenja: poroka, nosečnost, ločitev, smrt drage osebe; spremembe v okolju: nenehno lajanje psa, spremembe osvetlitve, velik barvni plakat ob oknu; nepričakovani dogodki: zvišan račun za elektriko, nepričakovani obisk; družina: težave s taščo, neposlušni najstnik; delovno okolje: nemogoči vodja, prezahtevna velika delovna norma; družba: zmenek z neznancem, govor na proslavi).
  • Notranji stresorji so tisti, ki si jih sprožimo sami, s svojimi mislimi in občutki in si povzročamo nemir (npr. strah pred višino, letenjem, govorjenjem v skupini neznanih ljudi; negotovost, kadar čakamo na izvide ali rezultate laboratorijskih preiskav; naravnanost, drža, ki se kaže pri nekaterih ljudeh z negativnim odnosom do soljudi in okolja; nerealno pričakovanje pri perfekcionistih, osebah z natrpanim urnikom in večnih nadzorovalnih osebah, vodijo v STRES!).

Bolezenski znaki ali kako se kažejo učinki stresa
Vemo, da se znaki stresa na človeški organizem kažejo v številnih bolezenskih težavah, stanjih in hkrati »posnemajo« bolezenske znake številnih drugih bolezni. Vplivajo na »fizično« telo, misli, občutke in vedenje. Pogosto se zgodi, da niti sami ne prepoznamo učinkov stresa na sebi in v sebi! Ali prepoznate katere od naštetih znakov? Morda na sebi?

Učinki stresa na telo, misli in občutke, vedenje:
  • pospešeno potenje, zaskrbljenost, čezmerno hranjenje,
  • glavobol, nezadovoljstvo pri delu, neješčnost,
  • visok krvni tlak, občutek krivde, zloraba drog, alkohola,
  • bolečina v križu, občutek izgorelosti, čezmerno kajenje,
  • utrujenost, slaba koncentracija, težave v odnosih,
  • težave s spanjem, jeza, manjša učinkovitost,
  • izguba ali povečanje teže, negativno gledanje na svet, izbruhi jeze,
  • težave s spolnostjo, nemir, socialna izolacija,
  • driska ali zaprtje, pozabljivost, prenos krivde na druge,
  • občutljivi zobje, občutek krivde,
  • bolečine v trebuhu, žalost, depresivnost.
*povzeto po www. MayoClinic.com

Prvi korak pri zdravljenju stresa in njegovih vplivov na naše telo je, da jih PREPOZNAMO in si ne zatiskamo oči kot nevedneži! Pomembno vlogo pri spopadu z njim igra osebni zdravnik, ki bo po iskrenem pogovoru z bolnikom poskušal prepoznati stres kot povzročitelja določenega bolezenskega stanja in morda tako tudi preprečil njegov vpliv na pojav bolezni.

Pri stresu si lahko pomagamo s številnimi sprostitvenimi tehnikami (hoja v naravi, obisk savne, masaža, ukvarjanje s hišnim ljubljenčkom, pogovor, risanje, plesanje, poslušanje glasbe), avtogeni trening, dihalne tehnike. Vsekakor so pomembni sprememba navad spanja, opredelitev morebitnih težav v zvezi z delom, službo, iskanje sprejemljivih konjičkov za bolnika, opustitev čezmernega kajenja, kave, alkohola, drog in zdravil proti tesnobi (anksiolitikov), razen če niso nujno potrebni! Našemu telesu koristijo sadje, zelenjava in žita, saj le ti pospešujejo gibanje črevesja, ki je po učinku stresa počasno in v krčih.
Poskusite odpravljati tiste težave, na katere lahko vplivate (npr. pogovor s profesorjem, nadrejenim, partnerjem).
Dopustite prijateljem in svojcem, da vam pomagajo pri izboljšanju počutja. Če prijateljev nimate, si poskušajte oblikovati t. i. mrežo prijateljev. Nikakor ne bežite v izoliranost, nedejavnost in ne mislite le na bolezenske znake. Vzemite si raje čas zase, saj ima dan 24 ur!
Pomembno je tudi, da vplivamo na svoje misli in si negativne o sebi zamenjamo z nevtralnimi ali pozitivnimi (npr. Danes sem zelo utrujena in slabovoljna, a če se bom dovolj potrudila in šla na daljši sprehod, bom jutri boljše volje, pa še zlahka bom zaspala.). Že razmišljanje o veselih in pozitivnih stvareh lahko zmanjša stres.
Zelo malo ljudi si dejansko pomaga pri analizi svojih težav v zvezi s stresom s pisanjem dnevnika. Poskusite si nekaj časa zapisovati dogodke in vaš odziv nanje, opišite tudi bolečine, ki ste jih doživljali, zvišan srčni utrip, mišično napetost. O napisanem se lahko pogovorite s svojim osebnim zdravnikom ali pa nadzorujete kar sami sebe in svoje odzive (tudi izboljšanje, seveda!).

V slovenskih lekarnah imamo na voljo številna prehranska dopolnila (npr. Dominor, Persen), ne smemo pa pozabiti tudi na nekatera starodavna, zeliščna zdravila (baldrijan, melisa, poprova meta). Uporabljamo jih za pomiritev.

Prav je, da osebnega zdravniku seznanite z vsemi zdravili in poživili, ki ste jih do zdaj že uporabili.
Če učinkov stresa ne prepoznamo dovolj zgodaj, se lahko ta preoblikuje v kronično bolezen. Takšno zdravljenje je veliko bolj trdovratno in pogosto mora bolnik na pogovor k psihologu, psihiatru ali kar k številnim specialistom različnih medicinskih strok.

Stres pri otrocih in mladostnikih
Mladostniki in otroci so glede stresa posebno ranljiva skupina, saj se na stres odzivajo precej drugače kot odrasli. To pa še ne pomeni, da nanje stresorji ne delujejo.
Izpostavljeni so vsakodnevnim obremenitvam v šoli in zunajšolskih dejavnostih, ki so prepogosto tekmovalno naravnane, opazujejo lastne psihične in fizične spremembe telesa med odraščanjem, imajo težave z vrstniki in starši, izpostavljeni so selitvi, raznim oblikam izgube (ločitev staršev, zamenjava šole, smrt v družini), zaljubljenosti, živijo v nezdravem okolju, izpostavljeni so tveganemu vedenju. Pogosto pozabimo nanje ali jih preprosto prezremo (ker se preveč ukvarjamo s svojimi težavami!).
Otroci so zelo občutljivi na stresne dogodke in teže ocenijo, kateri stresni dogodki jih ogrožajo in kateri ne. Prizma gledanja z otroškimi očmi ni primerljiva s pogledom odraslega! Tudi bolezenski znaki se pri otroku, ki je izpostavljen stresu, razlikujejo od odraslih. Bodite pozorni na besedni in nebesedni del sprememb v komunikaciji otroka/mladostnika: na zvijanje las, sesanje prstov, razdražljivost, matematične napake, okrnjeno domišljijo, bolečine v trebuhu, glavobol, vrtoglavico. Tudi zloraba drog, kajenje, pitje alkohola in motnje hranjenja so tihi kazalnik stresnega vrtinca otroka/mladostnika. Prijazen, empatičen, ne obsojajoči pogovor z mladostnikom nam lahko odstre njegovo stisko in težave. Skupaj z njim obiščimo njegovega zdravnika, pogovarjajmo se z njim, ne o njem. Ponudimo mu, da spregovori sam, brez navzočnosti staršev!