December 2009, 2.12.2009
Zdravniki svetujejo:
Odstop mrežnice
Grozeča trajna izguba vida
Avtor: Gregor Hawlina, dr. med.
Odstop mrežnice je očesno bolezensko stanje, ki lahko povzroči trajno izgubo vida.


Prispevki o odstopu mrežnice v laični literaturi pogosto opozarjajo na začetne znake bolezni, ki pa jih bolniki kljub temu navadno ne prepoznajo kot nevarne in prepozno obiščejo oftalmologa. V razvitem svetu povzroči odstop mrežnice približno 3,5 odstotka slepih in slabovidnih ljudi. S takojšnjim obiskom oftalmologa in ob pravočasnem zdravljenju lahko preprečimo izgubo vida.
Mrežnica je odgovorna za nastanek podobe, ki jo vidimo. Sestavlja jo plast živčnega tkiva, ki leži na zadnji steni očesa in pretvarja svetlobne dražljaje v električne impulze, ti se nato po vidnem živcu prenašajo v vidni center v možganih. Ko mrežnica odstopi, se dvigne in loči od spodaj ležeče žilnice ter tako izgubi prehrano. Takšna mrežnica po določenem času odmre in ni več občutljiva na svetlobne dražljaje.

Mrežnica najpogosteje odstopi zaradi raztrganine mrežnice. Povzročijo jo odstopanje steklovine in degenerativne spremembe na mrežnici. Pogostnost pojava raztrganin mrežnice se s starostjo povečuje, najpogosteje od 50. do 70. leta. Časovna razporeditev nakazuje pomen odstopanja steklovine kot glavnega vzroka za nastanek raztrganine mrežnice. Steklovina je želatinasta snov, ki izpolnjuje notranjost očesa in je normalno v stiku z mrežnico, v starosti pa od nje odstopi. Odstop steklovine je normalen proces staranja in ga opazimo pri več kot 60 odstotkih ljudi, starejših od 70 let. Ker je steklovina delno pritrjena na mrežnico, jo lahko ob odstopanju pretrga, včasih po tem odstopi tudi mrežnica. Odstop steklovine se navadno pojavi enostransko, pogosto pa ga v šestih do 24 mesecih opazimo tudi na drugem očesu.

Znaki odstopanja steklovine so podobni znakom odstopanja mrežnice, vendar so navadno manj izraziti. Bolniki z odstopom steklovine obiščejo oftalmologa zaradi pojava bliskanja in plavajočih motenj v vidnem polju. Za odstop mrežnice je prav tako značilen pojav plavajočih motenj pred očesom, bliskanje je večinoma bolj izrazito, pozneje pa se pojavi še izpad v določenem delu vidnega polja, ki ga bolniki opisujejo kot pojav temne zavese. Najbolj izrazito poslabšanje vida, lahko tudi popolno izgubo vida, opažajo bolniki z odstopom dela mrežnice v rumeni pegi, ki je predel z najgostejšo razporeditvijo čutnic in omogoča centralni, natančni vid. Večinoma mrežnica odstopa postopno, tako da se bolniku počasi povečuje senca iz stranskih delov vidnega polja proti središču. Ko opazite nenadno, ponavljajoče se bliskanje, motnje ali sence v posameznem delu vidnega polja, je priporočljivo takoj obiskati oftalmologa. Do pregleda naj bolnik počiva in se izogiba dvigovanju težjih bremen, sklanjanju, napenjanju, intenzivnemu kašlju, saj lahko v teh primerih odstopanje mrežnice napreduje in povzroči izgubo vida.

Opažamo, da bolniki, kljub izrazitim težavam ob odstopu mrežnice, še vedno prepozno obiščejo oftalmologa. Ker se odstop mrežnice zelo redko pojavi obojestransko, lahko bolniki izgubo vida enega očesa nadomeščajo z drugim in pozno opazijo, da se jim je vid poslabšal. Zato je priporočljivo, da bolnik ob pojavu nenadnega, ponavljajočega bliskanja in plavajočih motenj pred očesom izmenično pokrije eno oko in primerja vidno ostrino obeh očes. Tako bo prej opazil izgubo vida in hitreje obiskal oftalmologa.

Odstop mrežnice se pojavi pri enem na 10.000 ljudi, pogosteje pa se pojavlja pri ljudeh, ki so močno kratkovidni. V kratkovidnem očesu začne steklovina odstopati pri nižji starosti, mrežnica v takšnem očesu je tanjša in se zato hitreje pretrga. Odstop mrežnice se zgodi tudi ljudem, ki se jim je to že zgodilo, so družinsko obremenjeni, so imeli operacijo sive mrene, imajo druge očesne bolezni, ki so prizadele mrežnico, ali so utrpeli poškodbo očesa. Ljudem, ki so bolj podvrženi odstopu mrežnice, priporočamo redne preventivne preglede očesnega ozadja pri oftalmologu.
Odstop mrežnice večinoma zdravimo operativno. Operacijo opravimo v splošni anesteziji, navadno pa zahteva enotedensko hospitalizacijo. Uspeh operacije je najbolj odvisen od velikosti in lokalizacije odstopa ter preteklega časa od pojava odstopa mrežnice do operacije. Ob pravočasni operaciji se lahko vid delno ali popolnoma popravi, če pa je odstop odkrit prepozno, tudi operacija ne uspe preprečiti izgube vida. Vidna ostrina se lahko popravlja še več mesecev po operaciji. Po operaciji so potrebni redni pregledi očesnega ozadja, tudi na drugem očesu. Vsaj mesec dni se je treba izogibati težjim fizičnim aktivnostim. Bolnik lahko operirano oko normalno uporablja (bere, gleda televizijo), saj to ne bo povzročilo dodatnega poslabšanja vida.

Odstop mrežnice je urgentno stanje in zahteva takojšen pregled pri oftalmologu. Bolnik lahko pripomore k uspehu zdravljenja s poznavanjem znakov bolezni, zavedanjem resnosti bolezni in pravočasnim obiskom oftalmologa.
dr. svetuje
  • Če opazite nenadno, ponavljajoče se bliskanje, plavajoče motnje pred očesom ali sence v posameznem delu vidnega polja, nemudoma (v 24 urah) obiščite osebnega zdravnika in ob pridobitvi napotnice najbližjega oftalmologa. Do pregleda se izogibajte težjemu fizičnemu delu, sklanjanju, napenjanju, intenzivnemu kašlju.
  • Vedno primerjajte vidno ostrino obeh očes, tako da izmenično pokrijete desno in levo oko. Tako boste hitreje ugotovili enostransko poslabšanje vida.
  • Ljudem s povečanim tveganjem za odstop mrežnice (visoka kratkovidnost, družinska obremenjenost) svetujemo redne kontrole očesnega ozadja pri široki zenici pri področnem oftalmologu na leto ali dve.
  • Po operaciji odstopa mrežnice so priporočljivi redne kontrole očesnega ozadja in tudi pregled ozadja drugega očesa. Vsaj mesec dni se je treba izogibati težjemu fizičnemu delu, sklanjanju, napenjanju, intenzivnemu kašlju. Operirano oko lahko bolnik uporablja normalno (bere, gleda televizijo), saj to ne bo povzročilo dodatnega poslabšanja vida.