Junij 2010, 2.6.2010
Tema meseca:
Odvajanje vode
Pogosto in pekoče odvajanje vode
Avtor: asist. Bojan Štrus, dr. med., spec. urolog
Okužbe sečil so posledica medsebojnega vpliva med bakterijo, ki je v urinu, in reakcijo gostitelja. Če so bakterije močno virulentne, lahko premagajo gostiteljevo obrambo.


In nasprotno, na drugi strani lahko šibka virulenca obvlada oslabel organizem. Na splošno je prevalenca bakteriourije ocenjena na približno 3,5 odstotka in se s starostjo povečuje z linearnim naraščanjem. Lahko rečemo, da se po 65. letu starosti pojavi večje število okužb sečil, zlasti pri ženskah. Ločiti moramo simptomatsko in nesimptomatsko bakteriourijo.
Ta dva izraza pomenita, da so lahko bakterije v urinu, vendar ne povzročajo bolezenskih znakov, lahko pa se asimptomatska bakteriouria spremeni v pravo bolezen, ki povzroča seveda okužbe urotrakta. Najpogostejši povzročitelj okužb sečil je Escherichia colli, ki je navadno, če je pridobljena zunaj bolnišničnega okolja, občutljiva na antibiotike. Naravni rezervoar za bakterijske okužbe sečil je seveda predel presredka, zunanje spolovilo, ingvinalni pregib ter pri ženskah zlasti vagina. Med mogočimi vzroki cistitisa, ki se ponavlja, je pri ženskah v spolno aktivni in rodni dobi spolni odnos. Pri ženskah se lahko bakterije v kratki sečnici ob spolnem odnosu prenesejo v mehur. Okužbe so navadno zanesene iz okolice oz. presredka navznoter v telo in na sluznico mehurja po ascendentni poti, redkokdaj pa ugotavljamo hematogene oz. limfogene okužbe sečil. Če vemo, da je prva okužba navadno v predelu presredka oz. sečnice, se potem prenese okužba v mehur in po ascendentni poti lahko po sečevodu v ustrezni del votlega sistema leve ali desne ledvice. To lahko povzroča že hud pielonefritis, ki ga spremlja izrazito zvišana telesna temperatura z mrzlico in bolečino v ledjih.
CISTITIS – okužba sečnika je razmeroma pogosto uporabljen izraz, ki pa ni popolnoma primeren. Imamo namreč še veliko drugih izrazov, ki označujejo okužbo sečil.
Na splošno delimo urologi okužbe sečil na zapletene; to so tiste, ki potekajo s pielonefritisom in/ali z anatomsko ali funkcionalno spremenjenimi sečili, in na nezapletene, kjer po navadnem antimikrobnem zdravljenju vnetje v poteku urotrakta mine, ob tem pa z ultrazvokom ali urografsko ne ugotavljamo drugih nenormalnosti.
Trdovraten oreh za zdravljenje okužb sečil so ponavljajoči se recidivni uroinfekti pri ženskah v rodni dobi, ko po antimikrobnem zdravljenju okužba sečil spet nastane v notranjosti nekaj tednov po končani terapiji z ustreznim antibiotikom. V tem primeru pogosto damo prolongirano terapijo z antibiotikom in ta lahko traja tudi več mesecev, z majhnim odmerkom uroantiseptika ali pravega antibiotika. Seveda se moramo zavedati, da je treba bakterijsko okužbo sečil potrditi z urinokulturo, da lahko usmerjeno zdravimo uroinfekt glede na antibiogram. V zadnjih 30 letih opažamo, da se je zaradi velike uporabe antibiotikov odpornost povzročiteljev okužb sečil izboljšala. V svetu je ta od 18 do 50 odstotkov. Na primotren je klica neobčutljiva kar v 20 odstotkih. Okužba, pridobljena v bolnišničnem okolju, se seveda razume kot tista, pri kateri lahko pričakujemo, da bo klica pogosto rezistentna na testirane antibiotike.
Asimptomatske bakteriurije ne zdravimo, razen kadar gre za predviden poseg v urotraktu, v nosečnosti ali ob transplantaciji ledvice. Poleg bakterijskih okužb sečil pa so seveda mogoče tudi klamidijske okužbe sečil, povzročajo pa jih mikroorganizmi iz družine klamidije.
Te vrste mikroorganizmi so znotrajcelično ležeči mikroorganizmi, po strukturi skoraj podobni sporom, po genomu pa večjim virusom, pogosto pa jih je teže zdraviti z navadnimi antibiotiki. Prav zato je treba vedeti, da so mogoče tudi klamidijske okužbe sečil, zaradi katerih lahko pri moškem nastane prostatitis, pri ženski pa tudi vnetje jajcevodov, kar lahko povzroča tudi neplodnost.
Pri zapletenih okužbah sečil vedno najdemo neko anatomsko ali funkcionalno spremembo sečil. Pri anatomskih in drugih spremembah najdemo oviro v odtoku seča, koralni kamen, prirojene anomalije sečil, drenažo s pomočjo urinskega katetra, ledvična obolenja, sladkorno bolezen, poškodbe hrbtenice z nevrogenim mehurjem, nosečnost, akutni bakterijski prostatitis, tujke, divertikli uretre ali parauretralne žleze, paravezikalne abscese in divertikle ter vnete ciste, ki so povezane z ledvičnimi kaliksi.
Vedno, ko najdemo v poteku urotrakta funkcionalne ali anatomske nepravilnosti, se odločimo za določene intervencije, takšna uroinfekt in vnetje sečil pa spadata v urološko obravnavo.
Posebno mesto zavzema v urologiji prostatični sindrom, ki ga je zelo nehvaležno zdraviti, vendar lahko rečem, da je pravi akutni bakterijski prostatitis, z visoko vročino in mrzlico, s smrdečim urinom, pekočo mikcijo ter bolečinami suprapubično ali v presredku razmeroma redek, vsa preostala simptomatologijo, ki spada v ta prostatični sindrom, pa je večinoma lahko tudi psihosomatsko dogajanje.
Zdravljenje je razmeroma slabo uspešno. Bolnikov, ki imajo te težave, je veliko. Pravega vzroka pa urologi za to bolezen ne najdemo.
Poleg teh okužb sečil poznamo tudi specifične oblike vnetja sečnice ali gonorejo, ki je spolno prenosljiva bolezen in spada v domeno zdravljenja dermatovenerologov.
dr. svetuje
Po spolnem odnosu urinirajte!
Prva vnetja mehurja lahko sovpadajo s pričetkom spolnih odnosom. Svetujemo tuširanje pred odnosom in obvezno uriniranje po odnosu.