Julij, Avgust 2010, 7.7.2010
Dermatologija:
Opazovanje znamenj
Pregledovanje pigmentiranih sprememb
Avtor: asist. Lilijana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerolog
Dermatoskopija je posebna metoda, ki jo dermatologi širom po svetu zadnja leta uspešno uporabljamo za pregledovanje sumljivih sprememb na koži.


Za to metodo obstajajo tudi drugi izrazi: dermoskopija, površinska mikroskopija ali epiluminescenčna mikroskopija kože. Zelo je koristna kot dopolnitev kliničnega pregleda kože.
Dermatoskop je ročni aparat, na videz podoben otoskopu. Sestavljen je iz povečevala, ki sliko 10 x poveča, vira svetlobe in steklene ploščice, na katero nanesemo plast tekočine (imerzijsko olje, alkohol ali navadno vodo) in jo narahlo pritisnemo ob kožo. Tako lahko opravimo pregled brez motečega odboja svetlobe od površine kože. Številne podrobnosti pigmentirane spremembe na koži, ki jih s prostim očesom ne vidimo, na ta način postanejo vidne. Dermatoskop nam namreč omogoči, da z njim vidimo globoko v kožo, vse do zgornjega dela usnjice, in nam odpre popolnoma novo dimenzijo pogleda. Barve in strukture v koži so drugačne od tistih, ki jih lahko zaznamo s prostim očesom.
Preiskava kože z dermatoskopom je enostavna, popolnoma neboleča in hitra. Zahteva le izkušenega preiskovalca.
Dokazano je, da lahko s pomočjo dermatoskopije odkrijemo številne vrste kožnih rakov veliko prej in zanesljiveje kot le s pregledom kože s prostim očesom. Tako lahko potrebno operacijo opravimo v zgodnejši fazi kožnega raka, kar pomeni enostavnejši in hitrejši poseg. Manjše so možnosti za napredovanje bolezni in manj opazna je pooperativna brazgotina.
Katere pigmentirane spremembe pregledujemo z dermatoskopom?
Na koži lahko nastanejo številne pigmentirane spremembe, od popolnoma neškodljivih pa do takih, ki so zelo nevarne in lahko povzročijo smrt. Včasih, še posebej če jih je veliko, je s prostim očesom zelo težko ločiti, katere spremembe so nevarne in zahtevajo operacijo, katere pa so nenevarne in predstavljajo le estetsko nadlogo, zato jih ni potrebno zdraviti.

Melanom je najnevarnejša vrsta kožnega raka. Nastane iz rakasto spremenjenih pigmentnih celic – melanocitov. Ker ima veliko sposobnost zasevanja, se lahko hitro razširi v druga tkiva in organe. Če ga odkrijemo zgodaj, ko je še majhen in tanek, je ozdravljiv. Poznih stadijev melanoma danes še ne znamo ozdraviti. Zato je ključno zgodnje odkrivanje bolezni. Na koži se lahko pojavi kjerkoli, pri moških je najpogostejši na hrbtu, pri ženskah na spodnjih okončinah. Izgleda lahko zelo različno. Njegove značilnosti so asimetrična oblika, nepravilni in zabrisani robovi, velikokrat je sestavljen iz več barv (npr. rjave in črne, so pa tudi področja bele, rdeče in modre barve) in je običajno večji od 6 mm. Dermatoskopija se je prvotno razvila prav zaradi zgodnjega odkrivanja melanoma, ki je izrednega pomena za hitro zdravljenje in preživetje bolnikov z melanomom.

Bazalnocelični karcinom ali bazaliom je najpogostejša vrsta kožnega raka. Zraste iz rakasto spremenjene celice povrhnjice. Večinoma je rožnate barve, lahko je tudi pigmentiran, rjavkast ali sivkast. Pogosto ima ranico. Največkrat se pojavi na obrazu, kjer je koža zaradi sonca okvarjena, najdemo pa ga tudi na trupu. Zelo redko se razširi v druge organe, zato ni tako nevaren kot melanom. Zdravimo ga z operacijo.

Melanocitni nevusi (pigmentna ali materina znamenja) so sestavljeni iz nakopičenih pigmentnih celic - melanocitov. Nekateri nevusi so prisotni že ob rojstvu, večina pa se jih pojavi v otroštvu. Odrasli imajo med 15 in 40 melanocitnih nevusov, obstajajo pa tudi izjeme, ki jih imajo veliko več. Običajno so majhni, veliki nekaj milimetrov, nekateri izmed njih pa lahko merijo tudi več centimetrov. Pri otrocih so večinoma temno rjave barve in v nivoju kože, z dozorevanjem v odraslo dobo pa postajajo svetlejši in se nekoliko dvignejo nad površino kože. Verjetnost, da se melanocitni nevus rakasto spremeni v melanom, je zelo majhna. Nevusov ni potrebno odstranjevati, razen če kažejo sumljive znake in se spreminjajo. Pri odločitvi, katerega bomo odstranili, nam zelo pomaga dermatoskopski pregled kože.

Navadne sončne pege ali efelide so povezane z izpostavljanjem ultravijoličnemu (UV) sevanju in se pojavijo že v zgodnjem otroštvu pri osebah, ki imajo rdečkaste ali svetle lase, svetle oči in svetlo polt. Običajno so to okrogle lise, velike od 1 do 3 milimetre, svetlo rjave barve, le nekoliko temnejše od kože. Najpogosteje se pojavijo na licih, nosu, zgornjih okončinah in ramenih. Značilno se pojavijo spomladi in poleti, do zime pa največkrat že pobledijo. Temnejša barva navadnih sončnih peg je posledica nakopičenja pigmenta melanina v kožnih celicah povrhnjice. Ne predstavljajo prav nobene nevarnosti za zdravje. Kožni rak iz njih ne nastane.

Starostne sončne pege (lentigo solaris ali lentigo senilis) opažamo v zrelem življenjskem obdobju, ko je sposobnost kože, da se obnovi po poškodbi z UV žarki, že okrnjena. Tudi te so namreč povezane z izpostavljanjem UV sevanju. So večje od navadnih sončnih peg, lahko merijo tudi nekaj centimetrov. Barva lahko variira od svetlo rjave do črne. Oblika je lahko okrogla, ovalna ali pa popolnoma nepravilna. Pojavljajo se na delih telesa, ki so najbolj izpostavljeni soncu, in sicer so to hrbtišče rok, obraz in čelo, ramena, zgornje okončine in tudi lasišče pri plešastih moških. Nastanejo tudi na mestih, kjer je bila koža od sonca močno opečena, na primer na ramenih. Pozimi ne posvetlijo. Temna barva je posledica nakopičenja pigmenta melanina v kožnih celicah povrhnjice in tudi povečanega števila melanocitov, to je celic, ki v koži tvorijo pigment melanin. Tudi starostne sončne pege ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, saj se kožni rak iz njih ne razvije. Lahko pa se iz njih počasi, v več letih, razvijejo seboroične keratoze.

Seboroične keratoze ali starostne bradavice so svetlo rjavo do črno obarvane, nekoliko dvignjene nad raven kože in hrapave ali voščene na otip. Včasih se močno zadebelijo in se nato spet odluščijo. Velike so od pet milimetrov do nekaj centimetrov. So najpogostejše tvorbe, ki jih v odrasli dobi najdemo na koži. Nastajati začnejo okrog 30. leta. Nekateri ljudje jih imajo na koži zelo veliko. Tudi starostne bradavice so le estetska nadloga in ne predstavljajo nevarnosti za zdravje. Rak se iz njih ne razvije.

Včasih je težko ločiti nenevarne, benigne kožne spremembe od rakastih, malignih. Koristno bi bilo, če bi kožo vsaj enkrat na leto pregledal dermatolog. Zelo pomembno je tudi redno samopregledovanje kože. Enkrat na mesec moramo sami temeljito pregledati kožo celega telesa. Pomagamo si z ogledalom, s katerim vidimo očem skrita mesta. Ne smemo pozabiti na predele, kot so hrbet, podplati, pazduhe in lasišče. Pozorni moramo biti na nove pigmentirane spremembe na koži, prav tako pa tudi na spreminjanje že obstoječih. Če opazimo sumljivo spremembo na koži, jo pokažimo zdravniku. In seveda, ne smemo pozabiti na varno obnašanje na soncu, zaščito kože z oblačili, pokrivali ter kremami, ki vsebujejo zaščitne filtre, ki ščitijo kožo pred UVA in UVB žarki.
dr. svetuje
  • Idealno bi bilo, če bi dermatolog vsaj enkrat letno pregledal vse pigmentne spremembe na koži in ocenil, ali so katere nevarne in zahtevajo odstranitev. Pri tem mu je dermatoskopija v veliko pomoč.
  • Preiskava kože z dermatoskopom je enostavna, popolnoma neboleča in hitra.
  • Pozorni moramo biti, če se pigmentirana lezija na koži spreminja po obliki, barvi in velikosti, ali če v odrasli dobi opazimo novo lezijo, ki se veča. V teh primerih obisk osebnega zdravnika ali dermatologa ne bo odveč.