Januar 2011, 5.1.2011
Zdravniki svetujejo:
Osteoporoza
Sistemska bolezen kosti
Avtor: Maja Miklič, dr. med., spec. družinske medicine
Osteoporoza je sistemska bolezen kosti z značilno spremenjeno kakovostjo kostnine in zmanjšano kostno maso, zaradi česar je zvečana pojavnost zlomov že pri minimalnih obremenitvah.


Je predvsem bolezen starejših (primarna osteoporoza), lahko pa se razvije tudi kot posledica različnih bolezni ali zaradi delovanja nekaterih zdravil (sekundarna osteoporoza).
V prvi polovici življenja se kostna masa gradi, po 35. letu se začne pri obeh spolih postopen upad. Osteoporoza je pri ženskah pogostejša, le vsak peti bolnik je moškega spola in še ta pogosto ostane neprepoznan. Pri ženskah je po menopavzi upad hitrejši kot pri moških, zaradi manjšega nastajanja ženskih spolnih hormonov – estrogena. Tudi pri moških je treba v primeru potrjene osteoporoze preveriti nivo spolnega hormona testosterona.
Bolezen je tiha in neboleča. Kosti postajajo vedno bolj krhke. Težave nastopijo zaradi zlomov ter posledičnih bolečin in zapletov, ki izrazito poslabšajo kakovost življenja in povečajo smrtnost. Najpogostejši so zlomi vretenc, kolkov in podlahtnic. Kar 80 % zlomov kolkov je pri ženskah po 50. letu posledica osteoporoze. Značilno za osteoporotične zlome je, da lahko nastanejo že ob majhnih poškodbah oziroma običajnih obremenitvah. Najbolj značilna poškodba je padec s stojne višine, kjer pride do zloma podlahti nad zapestjem (t. i. zlom na tipičnem mestu), sledijo zlomi vretenca in kolka, ki se lahko zgodijo že ob dvigu malo težjih bremen, naglem zasuku telesa, prehitrem usedanju ….
Na osteoporotični zlom hrbtenice posumimo, kadar se zmanjša telesna višina za več kot tri centimetre ali ob pojavu grbe v prsnem delu hrbtenice (kifoza) ter bolečin v prsni in ledveni hrbtenici, predvsem ob nošnji težjih predmetov ter ob daljšem stanju in sedenju. Zlomi vretenc ostanejo velikokrat spregledani (odkrijemo jih le 1/3). Kadar je kostna masa le zmerno znižana, govorimo o osteopeniji. Takrat je pomembno predvsem preprečevanje osteoporoze.

Meritev kostne gostote – DXA
Osteoporozo ugotavljamo z dvoenergetsko rentgensko absorpciometrijo (DXA), s katero merimo mineralno kostno gostoto, navadno nad hrbtenico in kolkom. Sevanje pri tej diagnostični metodi je zanemarljivo. Z laboratorijskimi preiskavami krvi in urina nato izključimo sekundarno osteoporozo.
Merjenje DXA priporočamo ženskam in moškim z dejavniki tveganja za razvoj osteoporoze. Več kot je dejavnikov, večje je tveganje.

Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze
Delimo jih na tiste, na katere:
  • imamo vpliv: kajenje, prekomeren vnos alkohola in prave kave, premalo gibanja, prehrana, ki vsebuje preveč živalskih beljakovin in kuhinjske soli in premalo za kosti pomembnih vitaminov (C, D, K) in mineralov (kalcij, kalij, magnezij). Nizka telesna teža (BMI manj kot 19) je dodaten rizični dejavnik.
  • deloma lahko vplivamo – na bolezni in zdravila, ki osteoporozo povzročajo oziroma poslabšujejo: zdravljenje s kortikosteroidi (dalj kot 3 mesece), zgodnja menopavza in daljša obdobja brez menstruacij (1 leto). Osteoporoza je lahko posledica pomanjkanja spolnih hormonov ali prekomernega delovanja nadledvičnih žlez, ščitnice in žlez obščitnic. Pojavlja se lahko pri vnetnih boleznih črevesja, celiakiji in drugih boleznih prebavil, kjer gre za malabsorbcijo hranil, kroničnih boleznih jeter in ledvic, po presaditvi organov in pri motnjah hranjenja (anoreksija).
  • ne moremo vplivati: starost, spol in dednost (osteoporoza v družini, zlom kolka pri materi).

Zdravljenje osteoporoze
Zdravljenje vključuje priporočila zdravega življenjskega sloga z zadostnim vnosom kalcija in vitamina D ter pri diagnosticirani osteoporozi tudi specifično zdravljenje z zdravili. Na voljo je več zdravil: najpogosteje uporabljamo bisfosfonate, sledijo selektivni modulatorji estrogenskih receptorjev (t. i. SERM), hormonsko nadomestno zdravljenje, kalcitonin, stroncijev ranelat in teriparatid. Uspešnost terapije moramo redno spremljati z meritvami kostne gostote (prva po enem letu, nato na dve leti).

Preprečevanje osteoporoze
Za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze lahko veliko storimo z redno telesno dejavnostjo in optimalnim vnosom kalcija ter vitamina D.
  • GIBANJE
Priporočamo redno (vsakodnevno) telesno aktivnost . Da bi se kost gradila, jo je treba obremenjevati. Znano je, da se astronavtom v breztežnem prostoru kost razredči. Torej je telesna dejavnost zelo pomembna za izgradnjo kostne mase, hkrati pa z dobro telesno zmogljivostjo zmanjšujemo tudi možnost padcev, ki se končajo z zlomi. Sila težnosti ima močan vpliv na oblikovanje in izgradnjo kosti. Tako lahko desetminutna pokončna stoja bolnika nadomesti večurno vadbo v postelji. Hoja z nahrbtnikom, v katerem so uteži, je za kosti tako učinkovitejša, kot je, na primer, plavanje.
Za širšo populacijo, predvsem žensko, se najbolj priporoča aerobika v kombinaciji z vajami proti uporu, kjer je skelet obremenjen s telesno težo in dodatnim bremenom (uteži). Priporočamo hojo, planinarjenje, vrtnarjenje, fitnes in gibanje, razporejeno preko celega dneva. Izogibati se moramo dolgemu sedenju, vožnji v avtomobilu, uporabi dvigal ter vseh situacij, ki nas silijo v upognjeno (flektirano) držo. Izogibajte se eksplozivnim, hitrim in rotacijskim ali torzijskim gibom.
  • KALCIJ
Priporočen dnevni vnos kalcija je 1000 mg pri ženskah pred menopavzo in pri moških do 65. leta starosti, pozneje pa 1500 mg (gram in pol).
Količino kalcija, ki smo ga zaužili s hrano, lahko približno ocenimo. Večino tega minerala vnesemo z mlečnimi izdelki (1 dl mleka ali jogurta vsebuje 120 mg, 10 dag skute 100 mg in 10 dag sira okrog 800 mg kalcija), z »nemlečno« hrano pa v telo vnesemo približno 330 mg kalcija na dan. Razliko do priporočenega dnevnega vnosa lahko nadoknadimo s kalcijevimi preparati.
  • VITAMIN D
Priporočen dnevni vnos znaša 800 IE. Pri starejših ali tistih z okrnjeno ledvično ali jetrno funkcijo se dodajajo aktivne oblike vitamina D.
Vitamin D je nujno potreben za obnovo kostnine. V sodobnem svetu pomanjkanje vitamina D ogroža več kot polovico starejših od 50 let, še posebno tiste, ki se manj gibljejo in redko zapuščajo stanovanje.
V raziskavi iz leta 2002 je bilo ugotovljeno, da ga ima večina (kar 97 odstotkov testiranih Slovencev) celo leto premalo. Gre za v maščobi topen vitamin, ki ga najdemo v hrani (losos, ribje olje, tune, mleko in mlečni izdelki), nastaja pa tudi v koži pod vplivom UV žarkov. V jetrih in ledvicah se spremeni v aktivno obliko in deluje na kosti, ledvice in črevesje tako, da uravnava absorpcijo kalcija in fosfata. Dokazano sodeluje pri obnovi kosti, regulira nevro-mišične funkcije, ohranja in obnavlja mišična vlakna (preprečevanje padcev), upočasni staranje, poveča odpornost proti okužbam, uravnava krvni tlak in zmanjšuje obolevnost zaradi srčno-žilnih bolezni.