Junij 2010, 2.6.2010
Probiotiki:
Otroci so naše največje bogastvo
Avtor: doc. dr. Rok Orel, dr. med., spec. pediater gastroenterolog
So trdili včasih. Da ni tako, se lahko prepričate v Afriki, kjer imajo otrok veliko, bogastva pa malo.


No, rek je verjetno nastal, ko je človeško življenje še temeljilo na manualnem delu, veliko otrok pa je pomenilo predvsem ceneno delovno silo na kmetiji njihovih staršev. In nekakšen pokojninski sklad. Nekoga, ki te bo preživljal v letih, ko boš obnemogel obsedel ob zapečku. Da zdaj ni tako, ni treba posebej razlagati. Pedantni Nemci so izračunali, da za družino vsak otrok, dokler nima »lastnega kruha«, pomeni toliko stroškov, kot stane družinska hiša.
Da bi bili otroci jamstvo naše blaginje na stare dni, verjetno tudi ne moremo pričakovati. Verjetneje jim bomo morali ob negotovih možnostih zaposlitve in vratolomnih cenah nepremičnin tudi ko odrastejo pomagati kar mi z našo pokojnino. Se pravi, da je naložba v otroke približno tako perspektivna kot nakup delnic kakšnega Istrabenza ali Pivovarne Laško.
Kljub temu se ljudje še vedno odločajo za otroke. Stvar tradicije? Klic narave? Kdo ve! Seveda moje pisanje ni namenjeno temu, da bi vas, drage bralke in spoštovani bralci, odvračal od vaše pravice do tega, da se množite. Navsezadnje so otroci zame dejansko največje bogastvo. Vaši otroci. Sem namreč pediater in če jih ne bi bilo, ne bi imel dela.

Otrok se rodi brez črevesnih bakterij
Okolje v maternici je namreč sterilno. Takoj po rojstvu pa se začne živahno naseljevanje njegovih prebavil. Od kod? Ste bili kdaj pri porodu? Porodnica se ob silovitem napenjanju ob iztiskanju bodočega družinskega člana večinoma kljub klistiranju »podela«. In novi Zemljan dobesedno štrbunkne v materino blato. In dobi začetni odmerek, tako rekoč posevek, normalnih črevesnih bakterij. V urah in dnevih po tem si novo družinsko pridobitev ogleda, ga nosi v rokah in ga morda tudi poljublja vrsta družinskih članov. Malčkovo črevo pa se naseljuje kot prostrane prerije Amerike pred 200 leti. Kdor pride (mislim na črevesne bakterije), najde svoj prostor pod soncem (metaforično, v črevesu seveda ne sije sonce). Najprej je v njem dovolj prostora in hrane za vse. Zato so prvi naseljenci razmeroma razvajeni, tako imenovane aerobne bakterije, ki potrebujejo za svoj obstoj dovolj kisika. Ko se gostota naseljenosti poveča, začne življenjskih dobrot, tudi kisika, počasi zmanjkovati, zato začno v črevesu prevladovati manj zahtevne vrste, ki ga ne potrebujejo veliko, ali pa ga sploh ne. To so tako imenovane anaerobne bakterije.
Katere bakterije bodo v določenem času prevladovale v otrokovem črevesu, je večinoma odvisno tudi od hrane, ki jo otrok uživa (s tem pa so je deležne tudi njegove črevesne bakterije). Že na začetku prejšnjega stoletja je francoski znanstvenik Tissier ugotovil, da se sestava črevesne mikrobiote pri dojenih otrocih razlikuje od tiste pri otrocih, ki so jih hranili s kravjim mlekom. Pri prvih je našel precej večji delež bakterij iz rodu bifidobakterij, torej rodu, za katerega številne predstavnike vemo, da koristijo zdravju. In dejansko, načelno še vedno velja, da so menda dojeni otroci bolj zdravi od njihovih nedojenih vrstnikov. Nič ni bolj zdravega za otroka kot doječa mati, je pisalo pod fotografijo nestorja slovenske pediatrije, dr. Derča, v predavalnici stare pediatrične klinike. V latinščini, zato je moj prevod le približek. In pod to fotografijo bradatega očanca smo v permanentni zapovedi spodbujanja dojenja zorele generacije slovenskih zdravnikov.

V čem je poanta dojenja?
Verjetno bi vam veliko mojih kolegov takoj naštelo najmanj deset dobrih razlogov, zakaj naj mati doji svojega otroka. Osredotočil se bom le na tiste, ki lahko glede na sestavo črevesne mikrobiote vplivajo na otrokovo zdravje.
Ugotovili so, da vsebuje materino mleko različne dejavnike, ki usmerjeno spodbujajo rast koristnih rodov črevesnih bakterij. Do pred kratkim je veljalo, da bakterije, če odmislimo tiste s kože prsnih bradavic, ne prehajajo skozi mlečne žleze v materino mleko in s tem v otroka. Nekatere najnovejše raziskave nakazujejo tudi to možnost. Bolj jasno pa je znano, da lahko materina prehrana in njene črevesne bakterije pomembno vplivajo na druge dejavnike, ki prehajajo v mleko. Pri tem mislim predvsem tiste, ki so produkt materinega imunskega sistema in lahko vplivajo na razvoj otrokovega. Kako bi si sicer lahko razlagali izsledke raziskav, ki so pokazale, da so bili otroci doječih mater, ki so jemale določene probiotike, bolj zdravi (glede nekaterih, npr. alergijskih bolezni), kot otroci doječih mater, ki niso jemale probiotikov.
Veste že, da črevesne bakterije, tudi tiste, ki jih zaužijemo kot probiotike, lahko pomembno vplivajo na delovanje črevesnega in z njim celotnega imunskega sistema. Dojenje vpliva na otrokov imunski sitem na dveh ravneh. Po različnih dejavnikih, ki so neposreden proizvod materinega imunskega sistema in se izločajo v njenem mleku, in z vplivom na izbor črevesnih bakterij, ki se bodo v otrokovem črevesu razrasle in vplivale na razvoj in delovanje njegovega imunskega sistema.

Kaj pa, če otroka ne dojimo?
Potem so na voljo kakovostni nadomestki za materino mleko, tako imenovane mlečne formule. Večina sodobnih formul zadosti vsem otrokovim prehranskim potrebam. Nekoliko je slabše pri dejavnikih, ki vplivajo na otrokov imunski sitem. Mnogih od njih namreč še ne poznamo. Drugih, ki jih, pa še ne znamo »ponarediti«. Ne bom se poglabljal v zapletene sestave maščobnih kislin in nukleotidov, ki jim poskušajo slediti najboljši proizvajalci. Osredotočil se bom le na tiste dejavnike, ki na otrokovo zdravje vplivajo prek črevesnih bakterij.
Poti sta dve. Mlečna formula lahko vsebuje probiotične, torej koristne bakterije, ki poselijo otrokovo črevo. Lahko pa namesto teh formuli dodajo prehranske dejavnike, ki spodbujajo močnejšo rast in razmnoževanje koristnih rodov v črevesu že navzočih lastnih bakterij, tako imenovane prebiotike. Obe obliki »pomoči« lastni črevesni mikrobioti sta uspešni in strokovnjaki menijo, da se tovrstne mlečne formule približujejo koristnim učinkom materinega mleka na otrokov imunski sistem.
Nisem dovolj bogat, da bi kupoval poceni, pravijo Angleži. Mislim, da se izvirnik nanaša na obleke, ampak za mlečne formule gotovo velja enako. Seveda se lahko namesto za naložbo v otroka še vedno odločite za nakup hiše (glejte nemške izračune). Ampak brez otrok vam bo po mojem mnenju v njej dolgčas.