Maj 2010, 5.5.2010
Tema meseca:
Ovariji
Sindrom policističnih ovarijev
Avtor: Ajda Osrajnik, dr. med.
Sindrom policističnih ovarijev je ena najpogostejših hormonskih motenj pri ženskah v rodni dobi in prizadene približno od štiri do 12 odstotkov žensk.


Pri bolezni gre za pojav številnih cist v jajčnikih, vidnih pri ultrazvočni preiskavi, za motnje ovulacije in povečano koncentracijo androgenov (moških spolnih hormonov) v krvi. Zaradi teh motenj, se lahko pri ženskah pojavijo čezmerna rast dlak po obrazu in telesu, neredne menstruacije, neplodnost, akne, debelost in drugo.
Zgodnja prepoznava bolezni in zdravljenje lahko preprečita razvoj dolgoročnih posledic, kot so sladkorna bolezen ter bolezni srčno-žilnega sistema. Pravega vzroka za nastanek te bolezni ne poznamo, poznamo pa več dejavnikov, ki bi lahko vplivali na njen razvoj. Eden izmed teh je presežek inzulina, hormona trebušne slinavke, ki uravnava krvni sladkor, pa tudi genetska predispozicija in nenormalen fetalni razvoj med nosečnostjo. Znaki policističnih ovarijev se začnejo kmalu po prvi menstruaciji – menarhi, lahko pa se pojavijo tudi pozneje v rodni dobi. Individualno se razlikujejo, za postavitev diagnoze sta potrebna najmanj dva od teh znakov: 1. Motnje menstrualnega cikla, 2. Presežek androgenov in 3. Policistični jajčniki.

Menstruacija se navadno pojavlja na 28 dni, pogosto traja od tri do pet dni, pri sindromu policističnih jajčnikov pa se cikel podaljša ali izpade več zaporednih menstrualnih krvavitev. Menstrualni cikel uravnavata hormona, ki ju izloča hipofiza. To sta FSH in LH, ki vplivata na rast in sproščanje jajčeca (ovulacijo). Jajčniki oziroma folikli v jajčnikih izločajo hormone, kot sta estrogen in progesteron, ta pa vplivata na maternično sluznico za pripravno na vgnezditev jajčeca. Jajčniki izločajo tudi nekaj testosterona. Pri sindromu policističnih ovarijev gre za spremenjeno, neuravnoteženo izločanje hormonov. Povečano je izločanje hormona LH, ki spodbuja proizvajanje androgenov. Povečane koncentracije androgenov v krvi povzročijo folikularno atrezijo, to pomeni, da se folikli ne razvijejo, kar preprečuje ovulacijo in posledično povzroča amenorejo. Androgeni se z encimi maščobnega tkiva presnavljajo v estrogene, zato so prav tako povečane tudi koncentracije tega hormona. Ta povzroča čezmerno rast sluznice maternice in s tem tudi povečano tveganje za raka maternične sluznice.

Povečane koncentracije androgenov ne povzročajo le motenj menstrualnega cikla, temveč tudi hirzutizem. To je navzočnost temnejših, trših dlak pri ženskah na mestih, kjer jih navadno nimajo (obraz, po prsih, trebuhu). Mehkejše, tanke dlačice se pod vplivom testosterona spremenijo v trše in temnejše. Poznamo pa razlike med rasami in etničnimi skupinami. Ljudje sredozemskega izvora imajo večjo koncentracijo lasnih foliklov kot ljudje iz severnih evropskih držav ali Azije. Pri azijskem tipu človeka s policističnimi ovariji je zato hirzutizem precej manj izražen kot pri drugih etničnih skupinah.

Akne so sicer pri najstnikih zelo pogoste, če pa jih imajo precej dolgo ali se pojavijo razmeroma pozno, moramo pomisliti na PCO.
Ženske s policističnimi ovariji imajo višjo stopnjo inzulinske neobčutljivosti in posledično večjo koncentracijo inzulina kot neprizadete ženske. Inzulinska neobčutljivost oziroma rezistenca pomeni, da krvni sladkor ne odreagira na inzulin, kot bi moral pri zdravem posamezniku, se pravi, da ne gre v celice. Inzulinska rezistenca je zato povezana s številnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, motnje presnove maščob in srčno-žilne bolezni. PCO ni le bolezen s kratkoročnimi zdravstvenimi posledicami, kot so neredne menstruacije in hirzutizem, ampak ima tudi dolgoročne.

Neplodnost zaradi anovulatornih ciklov je prav tako pogosta težava, pri ženskah, ki jim je kljub PCO uspelo zanositi, pa so pogosti spontani splavi.
Diagnozo sindrom policističnih ovarijev zdravnik postavi na podlagi podatkov o težavah, ki jih opiše bolnica, in fizikalnega pregleda, ki vključuje splošni telesni pregled, ultrazvočno diagnostiko ter laboratorijsko analizo hormonov in sladkorja. Treba je izključiti druge morebitne resne bolezni, ki se lahko klinično kažejo kot PCO (motnje delovanja ščitnice, tumorji jajčnikov).

Zdravljenje
Izbiranje zdravljenja je odvisno od znakov in stopnje endokrine disfunkcije. Žensko z anovulatornimi menstrualnimi cikli, ki želi zanositi, bomo zdravili drugače kot najstnico z nerednimi menstruacijami in aknami. Če so menstruacijski cikli razmeroma redni in sp znaki blagi, se načelno ne odločamo za zdravljenje, potrebne so le redne kontrole krvnega sladkorja in maščob. Za ženske s čezmerno telesno težo se osredotočimo na dieto in telesno aktivnost, saj se lahko že ob izgubi petih odstotkov telesne teže vzpostavi normalni menstrualni cikel. Če se menstruacija pojavi manj kot osemkrat na leto, je potrebno hormonsko zdravljenje. To so kombinirane kontracepcijske tablete, ki uredijo menstrualni cikel in znižajo raven androgenov v krvi. Zdravila, ki povečajo občutljivost za inzulin, prav tako zmanjšajo koncentracijo androgenov in povečajo število ovulacij. Ženske, ki želijo zanositi, potrebujejo zdravila, ki inducirajo ovulacijo.
Pri zdravljenju hirsutizma je primarni cilj prav tako zmanjšanje androgenov v krvi, ki ustavijo nadaljnje spreminjanje dlak. Pri tem se uporabljajo kontracepcijske tablete in drugi antiandrogeni, kot so topične kreme, ki upočasnijo rast dlak. Medikamentozna terapija ne vpliva na že spremenjene dlake. Ker je potrebno najmanj šestmesečno zdravljenje, da se pokaže izboljšanje, je med tem priporočljivo uporabiti druge metode odstranjevanja dlak (depilacija, epilacija).

Akne lahko zdravimo podobno kot hirsutizem s kontracepcijskimi tabletami in antiandrogeni ali s topičnimi preparati (antibiotik, peroksid, retinoidi).
Če medikamentozna terapija ni uspešna, je mogoče tudi kirurško zdravljenje (drilling). Poseg je laparoskopski. Kirurg naredi majhno ureznino in vanjo vstavi majhno kamero, nato še skozi drugo ureznino kirurški inštrument – laser, ki »zažge« luknje v foliklih na površini ovarija in tako zmanjša izločanje androgenov.

Pomembni so občasni rutinski pregledi pri svojem zdravniku in on bo ob zapletih priporočal zdravljenje. Ker vzroki nastanka te bolezni niso znani, je ne moremo preprečiti, lahko pa vplivamo na zdravo telesno težo in življenjski slog, ki sta pomembna pri preprečevanju zapletov sindroma policističnih ovarijev. Zdravniško pomoč poiščite, če imate neredne menstrualne cikle, ste čezmerno poraščeni, imate težave z zanositvijo ali kakršne koli druge znake PCOS.
dr. svetuje
Kot pri vseh drugih kroničnih obolenjih lahko zdrav življenjski slog izboljša kakovost življenja in zmanjša znake. Primerna prehrana in redna telesna aktivnost sta pomembni pri vzdrževanju normalne telesne teže in uravnavanju krvnega sladkorja in maščob ter krvnega pritiska. Zmanjšanje telesne teže zmanjša škodljive učinke testosterona pri ženskah s PCO.