Junij 2010, 2.6.2010
Naš gost:
Petra Majdič
Jem tisto, kar mi diši - a zmerno
Avtor: Maja Zajc
Je najuspešnejša slovenska tekačica na smučeh z več kot 20 svetovnih zmag in olimpijskim odličjem. S tekom se je začela ukvarjati pri 11 letih.

Že v mladih letih je bil tek zanjo šola življenja, saj je ugotovila, da življenje ni ovito v vato in da je lahko tudi kruto.

Katere so prednosti in slabosti življenja vrhunskega športnika?
Prednosti so, da si lahko sam sestaviš urnik, da vidiš svet, s tem si razširiš obzorje, vidiš, kakšno je življenje zunaj Slovenije, kako deluje družba v tujini. Moram reči, da v tujini življenje ni tako lahko, ker je treba precej več delati. V Sloveniji imamo dober socialni sistem. Za mladega človeka je to dobra šola. Prednost je tudi samodisciplina, ker te navadi delati. Slabosti so, da nimaš nobenega jamstva za nič, za rezultat, prihodke, prihodnost, nič. Potem nimaš časa, nimaš dopusta. Če si vrhunski športnik, imaš 24-urno službo, si odgovoren več vodjem (trenerju, pokroviteljem, športni zvezi) in vsakdo ti nalaga svoje obveznosti.

Kako imate kot vrhunska športnica urejeno prehrano?
Imam to srečo, da sem doma s kmetije. Velika prednost sta doma pridelana zelenjava in sadje. Drugače jem po načelu »tisto, kar mi diši«. Po 20 letih treninga je moj vonj postal dober vodnik za okus.

Vaš konjiček sta kuhanje in peka. Kaj je za vas zdrava prehrana?
Zdrava prehrana je zame zmerna prehrana. Da ne pretiravaš. Drugače pri njej nimam omejitev. Včasih se mi tudi zgodi, da po napornem treningu nimam apetita.

Zakaj je tek najboljša šola življenja?
Ker te nauči, da življenje ni pravljično in da je lahko kruto. Že v mladih letih sem ugotovila, da je kruto, sploh ob močnih tekmecih, ki ne poznajo milosti. Naučiš se komunicirati z mediji, sam se moraš znajti v različnih okoliščinah. Že mlada sem ugotovila, da nisi »ovit v vato«, in to šolo življenja mi je dal tek.

Zakaj ste se odločili za tako naporen šport, kot je tek na smučeh?
Tek na smučeh je zame izjemno lep in ko se enkrat navadiš, je preprost. Seveda pa je razlika med mojim tekom na smučeh, kjer gre za vrhunsko, tekmovalno obliko, ki je izjemno naporna, ali pa med tekom na smučeh za širšo množico ljudi oziroma užitek. Tek je zame lep, ker si pri njem sam s sabo, omogoča ti tišino. Veliko jih pozabi na to. Gre za »sprehod po naravi«, ki ti da možnost, da si sam s sabo. Zame je idealna rekreacija.

Umrlo je kar nekaj mladih vrhunskih športnikov...
Menim, da ni bilo dovolj preventive. Ljudje, ki bi morali zanje skrbeti (trenerji), niso primerno oziroma dovolj izobraženi, morali bi vedeti, kaj se dogaja z njimi, gledati mladega športnika celovito, ga spremljati tudi zunaj tekmovališč. Včasih kar pozabijo na temeljne človeške lastnosti. In ni prav, da postane športnik njihovo orodje.

Kako sodelujete z zdravniki?
Do zdaj sem imela dobre izkušnje z njimi. So prijazni ne glede na njihov poln urnik in to, da vsak dan srečujejo ljudi, ki imajo težave. Spoštujem to, da kljub temu normalno funkcionirajo.

Od kod izvira vsa vaša moč?
Iz duševnosti. Na OI sem bila dobro duševno pripravljena. Po 20 letih treningov zelo dobro poznam svoje telo. Zavedala sem se, da bom prej izgubila zavest, preden bi se zgodilo kaj tragičnega. Upala sem, da bom zdržala, in vedela sem, da sem v življenjski kondiciji.

Kaj bi povedali našim bralcem?
Živite svoje sanje, pojdite za njimi. Vredno si je zanje prizadevati.