Januar 2010, 6.1.2010
Zdravniki svetujejo:
Pljučna embolija
Zapora pljučne arterije
Avtor: Aleksander Marin, dr. med.
Pljučna embolija (PE) je zapora pljučne arterije, ki jo najpogosteje povzročijo strdki. Ti po krvi pripotujejo iz globokih ven spodnjih okončin in male medenice.

Strdek se zagozdi v križišču vej pljučne arterije ali tam, kjer se premer žile zmanjša na velikost premera strdka ter delno ali popolnoma zamaši pljučno arterijo in krvi prepreči pot v pljuča. To povzroči različne bolezenske spremembe, ki jih opazujemo na dihalih in obtočilih.

Znaki bolezni
Pri bolniku s PE lahko nastanejo nenadna dispneja – oteženo dihanje, tahipneja – pospešeno dihanje, plevritična bolečina – prsna bolečina ob vdihu, kašelj in hemoptiza – izkašljevanje krvi. Ti znaki se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih, kot so pljučnica, akutno poslabšanje kronične obstruktivne bolezni (KOPB), pnevmotoraks, akutni miokradni infrakt, srčno popuščanje, plevritis, perikarditis, maligno obolenje, mišično-skeletna bolečina, pa tudi pri procesih v trebušni votlini, kot je vnetje žolčnika. Pri masivnih pljučnih embolijah lahko nastanejo kolaps, zastoj srca in nenadna smrt. Simptomov ali znakov, po katerih bi lahko takoj prepoznali PE in izključili druge mogoče diagnoze, ne poznamo.

Vzroki
Strdek, ki se odcepi pri globoki venski trmbozi in potuje po venski krvi do srca ter naprej v pljučno arterijo, je najpogostejši povzročitelj pljučne embolije. Strdek lahko nastane tudi v desnem srčnem preddvoru. Pljučno embolijo redkeje povzročijo maščobni ali kostni emboli, ki nastanejo po zlomih kosti. Redke so tudi pljučne embolije, ki nastanejo po zaprtju pljučne arterije z zračnimi mehurčki (pri potapljanju), z amanijsko tekočino (pri porodu), s tumorskimi celicami ali drugimi snovmi, vbrizganimi v veno.

Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za nastanek krvnih strdkov in PE so starost nad 60 let, motnja v strjevanju krvi – hiperkoagulabilno stanje, dolgotrajno ležanje ali sedenje, imobilizacija, pooperativna stanja, maligne bolezni, poškodba medenice, kolka ali spodnje okončine, atrijska fibrilacija, mieloproliferativna obolenja, nosečnost in stanje po porodu, anemija srpastih celic, zdravljenje z določenimi estrogenskimi preparati – kontracepcija ali zdravljenje v menopavzi, debelost, kajenje, zlomi večjih kosti in družinska obremenjenost k venski trombozi.

Zakaj hitra diagnoza in zdravljenje?
Smrtnost nezdravljene pljučne embolije je 30-odstotna. Zgodnja diagnoza in zdravljenje zmanjšata smrtnost na dva do osem odstotkov. Množična pljučna embolija je nujno stanje, ki lahko povzroči akutno odpoved desnega prekata in smrt v nekaj urah.

Pregled in obravnava bolnika s PE
S kliničnim pregledom pri bolniku s pljučno embolijo ugotavljamo hipoksijo (zmanjšano vsebnost kisika v arterijski krvi), tahipnejo (pospešeno dihanje) in tahikardijo (pospešna frekvenca srca). Pri množičnih pljučnih embolijah, ki niso takoj prepoznane, lahko nastanejo kolaps, zastoj srca in nenadna smrt.
Podlaga obravnave bolnika s sumom na PE sta temeljita anamneza in klinični pregled. Diagnoza temelji na kliničnih znakih in laboratorijskih testih. Pomagajo nam lahko tudi modeli za izračun verjetnosti pljučne embolije (Wellsov model, Ženevski model in drugi). Med laboratorijske teste spadajo EKG, rentgenska slika prsnega koša, plinska analiza arterijske krvi, D-dimer, ultrazvočna preiskava srca, perfuzijska scintigrafija pljuč in CT-angiografija pljuč. Ta je zlati standard za postavitev diagnoze. To je preiskava, pri kateri z računalniško tomografijo (CT) in vbrizganjem kontrastnega sredstva v žile prikažemo pljučne arterije in morebitne strdke. Cilj preiskave je hitro in natančno diagnosticiranje pljučne embolije, da se lahko zdravljenje začne takoj.

Zdravljenje
Pljučno embolijo zdravimo večinoma z antikoagulantnimi zdravili, ki preprečujejo tvorbo strdkov. Pri težjih primerih sta potrebni tromboliza (raztapljanje strdkov) ali trombektomija (fizična odstranitev strdka operativno ali katetersko). Pomembno je tudi zdravljenje s protibolečinskimi zdravili, kisikom in po potrebi z antibiotiki, če se je na prizadetem območju pljuč pojavilo vnetje.
dr. svetuje
Preventiva PE je zelo pomembna pri ljudeh, ki so nagnjeni k tvorbi strdkov. Morajo se izogibati dolgotrajnemu sedenju in temu, da dolgo stojijo, ne smejo sedeti s prekrižanimi nogami, pri globoki venski trombozi morajo nositi elastične povoje ali nogavice, ne smejo kaditi, izogibati se morajo tudi prevelikim količinam alkoholnih pijač. Pri imobilizaciji zaradi zdravstvenih razlogov (ležanje po operaciji ali prebolevanju bolezni) je pomembna antikoagulantna zaščita. Na splošno naj bi bili ljudje čim bolj aktivni, pri sedečih opravilih naj bi vsaj vsaki dve uri vstali in se sprehodili.