Julij, Avgust 2009, 26.6.2009
Tema meseca:
Počitnice in nadležne živalice
Avtor: Maja Kolšek Šušteršič, dr. med.
Spet prihaja poletje, ko se nas večina odpravi na morje ali kam drugam, da se odmaknemo od vsakdana in se spočijemo.


Takšni pobegi so navadno blagodejni, lahko pa nam jih »pokvarijo« mala bitja, ki z nami sobivajo in se naše poti včasih nehote prepletejo. Da bi bilo takšnih nevšečnosti čim manj, vam ponujamo nekaj rešitev, kako se jim izogniti.

Nadležnež št. 1: Komar
Največkrat se srečamo z nadležnimi KOMARJI, ki motijo naš spanec. Aktivni so od mraka do zore, zato se v tem času zavarujmo z repelenti, ki jih odganjajo. V našem okolju ne prenašajo bolezni, v tropih pa se ob piku lahko okužimo z malarijo ali rumeno mrzlico. Na teh območjih je treba uporabljati repeletne z DEET in jemati antimalarike oz. se cepiti proti rumeni mrzlici. Na splošno je priporočeno nošenje lahkih svetlih oblačil z dolgimi rokavi in hlačami. Po piku na razdraženo srbečo kožo nanesemo gel aloe vere ali mazila, ki vsebujejo sredstva proti srbenju.

Nadležneži št. 2: čebele, ose in sršeni
ČEBELE, OSE in SRŠENI so kožekrilci, ki ob piku spustijo strup. Njihov pik je navadno le boleč, pri nekaterih pa se razvije huda alergijska reakcija ali celo anafilaktični šok. Piku se izognemo tako, da ne hodimo bosi po travi, da imamo čez dan okna ali naoknice zaprte, da pazimo, ko jemo hrano, ki jih privablja (sadje, sladki napitki), in da ostanemo mirni, če se žuželka usede na nas. Po piku je treba takoj previdno izvleči želo in mesto hladiti z ledom ali mrzlo vodo. Če se pojavijo znaki sistemske bolezni (koprivnica po vsej koži, srbež, otekanje okoli oči, velik strah, težko dihanje …), je potreben takojšen obisk zdravnika.

Nadležnež št. 3: klop
Med oddihom v naravi nas ogrožajo KLOPI. Največ jih je v visoki travi z grmovjem, na robovih jas in v gozdni podrasti. Pri nas so aktivni od pomladi do pozne jeseni. Gre za drobnega krvosesnega zajedavca, ki ga pogosto prezremo, žal pa povzroča dve bolezni, ki imata lahko hude posledice; lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis. Proti zadnjemu se lahko cepimo, kar priporočamo vsem, ki se veliko zadržujejo v naravi. Vbod klopa preprečimo tako, da se pred odhodom v gozd primerno obujemo in oblečemo (dolge hlače in nogavice, gladki materiali in svetla oblačila, da klopa hitreje opazimo), da na nepokrito kožo nanesemo repelente in se po vrnitvi domov natančno pregledamo (kožni pregibi, za uhlji, lasišče, dimlje, pazduhe), se stuširamo in si umijemo glavo. Če klopa opazimo, ga moramo čim hitreje odstraniti. To storimo tako, da nanj nanesemo nekaj kreme ali olja in počakamo, da njegov prijem popusti, potem pa ga nežno odstranimo s pinceto in preverimo, ali smo ga odstranili v celoti. Pozorni moramo biti na pojav kolobarjastega izpuščaja, ko je treba obiskati zdravnika.

Nadležnež št. 4: pajek
PAJKI pogosto vzbujajo grozo, vendar pa so redki nevarni. Najpogosteje se zadržujejo v kamnitih ograjah, zemeljskih razpokah in na straniščih. V našem okolju najbolje poznamo črno vdovo, katere ugriz čutimo kot ostro bolečino, ki se razširi na okončine in trup, sledijo znojenje, slinjenje, slabost in bruhanje, lahko zvišanje krvnega pritiska. Težave se velikokrat umirijo v nekaj urah do nekaj dneh. Bolj so ogroženi otroci in starejši. Pomagamo si z analgetikom za lajšanje bolečin, prizadeti ud potopimo v vročo kopel, kar pomaga razgraditi strup, in poiščemo zdravniško pomoč.


Nadležnež št. 5: škorpijon
Priporočljivo je vedno preveriti čevlje, preden si jih obujemo (zlasti če šotorimo), saj se tako izognemo ugrizu pajka ali piku ŠKORPIJONA. Tudi njihov pik je močno boleč, nastane lokalna oteklina, sicer pa v našem okolju niso nevarni.
Nevarnejše vrste najdemo v tropih, kjer je pik smrten v enem do štirih odstotkih.

Nadležnica št. 6: kača
Turisti smo redko žrtve ugriza KAČ. Resnost zastrupitve je odvisna od moči in odmerka strupa, velikosti kače, starosti in imunosti žrtve ter mesta ugriza.
Pri nas sta strupena navadni gad in modras. Ugriz boli, lokalno nastane modrica, zelo redko pa nastopi smrt.

Nadležnež št. 7: meduza
Na morju nam lahko pokvarijo užitek tudi MEDUZE. Velikokrat nas pri plavanju presenetijo, saj so prozorne in jih ne opazimo. Ožig povzroči blago kožno reakcijo (lahko tudi mehurje) in bolečine, ki minejo v nekaj urah, srbenje pa v nekaj dneh. Preostale dele meduze moramo sprati z morsko vodo in jih odstraniti s pinceto, pomaga tudi namakanje v raztopini kisa. Če je ožig zelo hud, lahko nanesemo kremo s kombinacijo analgetika, antihistaminika in kortikosteroida.
Ob upoštevanju preprostih navodil se lahko izognemo številnim nevšečnostim, ki nas včasih presenetijo in nam pokvarijo dolgo pričakovani dopust.