Junij 2011, 1.6.2011
Zdravniki svetujejo:
Poletna vročina
Ko postane prevroče za zdravje …
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
Vsako leto nas znova udari vročinski val s »pasje vročimi dnevi«. Kljub temu, da v hladnih dneh hrepenimo po vročini in radostih, ki jih prinaša poletje, pa vendar previsoka temperatura ozračja ni primerna za zdravje vseh posameznikov.
Opažamo, da vsako leto narašča število ogroženih zaradi izpostavljenosti visokim, poletnim temperaturam in občasnim vročinskim valovom, ki lahko trajajo več dni. Večinoma gre za ljudi, stare nad 50 let, z že bolj ali manj znanimi zdravstvenimi težavami.



Ogroženi so tudi dojenčki in otroci, ki še nimajo dovolj razvitih mehanizmov termoregulacije. Popotnikom, ki prihajajo iz sicer hladnejšega podnebja, predstavljajo prvi, vroči dnevi pri nas večje tveganje za zdravje, saj niso prilagojeni visokim temperaturam.

Zato POZOR vsem:
  • s srčno-žilnimi boleznimi, težavami z žlezami znojnicami ali s spremembami na koži (normalno staranje kože!);
  • s srčnimi, pljučnimi, ledvičnimi boleznimi in takim, ki vas bolezen utruja ali že sama po sebi povzroča zvečano telesno temperaturo;
  • s sladkorno boleznijo;
  • z zvečanim krvnim pritiskom, saj narava bolezni zahteva zmanjšan vnos soli v hrani, le-to pa ob potenju telo zgublja;
  • bolnikom, ki dnevno jemljejo zdravila za odvajanje vode (diuretike), pomirjevala, antihistaminike, triciklične antidepresive, uspavala in zdravila proti zvečanemu krvnemu tlaku, saj se tovrstni bolniki težje potijo (in posredno ne ohlajajo);
  • tistim, ki jemljejo številna druga, za bolezni predpisana zdravila;
  • podhranjenim in prekomerno prehranjenim;
  • ljudem, ki pijejo večje količine alkohola (saj le-ta povzroča dehidracijo).
»Gospod Andrej je že več let upokojen. Obožuje vrtnarjenje na svojem vrtu. Vsako pomlad in poletje preživi večino časa na prostem in vročina ga ni nikoli posebno ovirala. Lansko poletje je celotno deželo presenetil močan vročinski val, z visoko temperaturo in vlažnostjo. Na peti dan nespremenjenega vremena, ga je poklicala po telefonu hčerka in zdel se ji je čuden, zmeden. Ob obisku ga je našla na kuhinjskih tleh in poklicala je dežurno zdravniško službo. Reševalci so nemudoma pridrveli, a gospod je skoraj umrl. Imel je vročinsko kap, torej najtežjo obliko HIPERTERMIJE, pregretosti organizma zaradi zvečane temperature v okolju (laično rečeno).«

Človeško telo vzdržuje ravnovesje med tvorbo in izgubo toplote. V naših možganih je »termostat«, ki nenehno oddaja in prejema signale z zunanji temperaturi izpostavljenih delov telesa (iz mišic, krvnih žil, kože, žlez, hrbtenjače).
Zvečana temperatura okolja povzroča znojenje. Vsi ljudje se znojimo, nekateri izločijo tudi več litrov znoja dnevno. Ko se znoj na koži suši, se površina telesa ohlaja in tako se temperatura telesa zniža. Pozor: tudi vlaga v zraku otežuje znojenje in tudi tako se telo prekomerno pregreva, oziroma se ne ohlaja dovolj!
Če smo predolgo izpostavljeni visoki temperaturi, lahko utrpi naše telo številna bolezenska stanja. Naj omenim vročinske krče v rokah, nogah, trebuhu, kjer nam pomaga že pitje brezalkoholnih tekočin in počitek v senci. Pri otekanju gležnjev in nog pomaga ležanje z dvignjenima okončinama – če ne, pokličite zdravnika. Vročinska omedlevica, sinkopa je nenadna vrtoglavica, ki se pokaže ob aktivnosti na prostem; posebno izrazita je pri bolnikih, ki niso navajeni na vročino, in tistih, ki jemljejo zdravila beta-blokerje (npr. zaradi bolezni srca). Uležite se v hladen prostor, počivajte in vzdignite okončini. Kmalu vam mora odleči.
Vročinska izčrpanost, sončarica vas opozarja na zmanjšano zmožnost ohlajevanja vašega telesa. Občutili boste žejo, vrtoglavost, šibkost, slabost, utrujenost, obilno potenje, rahlo zvečan pulz. Nastane zaradi izpostavljenosti organizma visoki temperaturi, pridružena ji je dehidracija organizma (ponavadi zaradi premajhnega vnosa tekočine ali kadar ob močnem potenju ne nadomeščamo izgube soli s slano pijačo ali hrano). Telesna temperatura je zvečana do 39°C.
Kot prva pomoč naj vam bo tekočina: za začetek bo zadostovala voda, športni napitki, slana rehidracijska raztopina (kupite jo v lekarni!), ki jo pijete požirkih; če pa to ne zadošča, vam bo zdravnik uvedel infuzijo. Počivajte v hladnem prostoru.
Morda boste poklicali zdravniško pomoč. Tako stanje na srečo le redko privede do smrti, a če ga ne prepoznamo in ne ukrepamo dovolj hitro, vodi v življenjsko ogrožajočo vročinsko kap. Nekateri bolniki s sončarico se prenehajo potiti zaradi okvare termoregulacijskega centra. Visoka telesna temperatura (okoli 40°C ali več) povzroči okvaro notranjih organov, posebno možganov. Izguba tekočin vodi v nevarno znižanje krvnega pritiska. Srčno-žilni sistem ne »pumpa« več krvi, kot bi jo moralo. Tudi nekateri redki preživeli imajo trajno okvaro možganov, če je bila njihova »telesna temperatura jedra« za več kot dve uri zvišana preko 40,6°C.

KAKO LAHKO PREPREČIMO TOVRSTNA STANJA ?
  • S pitjem velikih količin tekočin: vode, izotoničnih, športnih napitkov, zelenjavnih in sadnih sokov. Ob vročini telo izgublja tekočino. Izogibajte se kavi in alkoholu (povzročata dodatno dehidracijo!). Pijte vsako uro, tudi če niste žejni, saj je občutek žeje »pozni pokazatelj« dehidracije.
  • Če živite v stanovanju brez klimatske naprave, odpirajte okna le zvečer in ponoči, čez dan si zastrite okna in si naredite senco v stanovanju ali preživite vsaj dve uri dnevno nekje, kjer imajo »aircondition «, npr. v trgovini, knjižnici, pri prijateljih …
  • Ne vozite se z avtomobilom oziroma ne čakajte na javni prevoz na odprtem. Ne potujte v gneči, potujte zjutraj ali zvečer.
  • Spremljajte vremensko napoved.
  • Primerno se oblecite (široka oblačila iz naravnih materialov, npr. bombaž). Oblačila naj bodo svetlih barv in ne pretesna.
  • Izogibajte se športnim aktivnostim preko dneva.
  • Tuširajte ali osvežite se s hladnejšo prho večkrat dnevno.
  • Počivajte v hladnem prostoru.
  • Če se počutite slabo, obiščite zdravnika.

Poletje je čas radosti, ki naj ne bo nujno povezan samo z nenehno izpostavljenostjo sončni pripeki. V »pasjih dneh« lahko uživamo tudi drugače.
dr. svetuje
Znaki vročinske kapi: (predstavlja urgentno stanje!)
  • omedlevica;
  • zvečana telesna temperatura okoli 40°C ali več;
  • spremembe v obnašanju – zmedenost, opotekanje;
  • vroča, rdeča, suha koža, s sprva tipnim močnim, hitrim srčnim pulzom (ali že s počasnim in šibkim pulzom);
  • hitro, plitko dihanje;
  • glavobol;
  • klub vročini NI več potenja, počasen prehod v komo;
  • prvi ukrep je premestitev v hladno okolje, hlajenje bolnika (lahko z vlažno krpo in odstranitvijo oblačil) ter dovajanje tekočine.