April 2011, 2.4.2011
Zdravniki svetujejo:
Pomlad in utrujenost
Spomladanska utrujenost
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
Vsa aktivna, živa bitja občasno začutimo utrujenost. Pogosto si takrat vzamemo »čas zase« in utrujenost mine. Že krajša obdobja utrujenosti pa nas lahko ustavijo pred vsakodnevnimi užitki, zazdi pa se nam, da življenje teče mimo nas.


Posebno pomembno je, da se v takšnih obdobjih vprašamo, kako dolgo že traja utrujenost, kaj jo je povzročilo in ali je res tako slabo, če ničesar ne počnemo oziroma se nam nič »ne da«.
V pomladnih mesecih (nekako od srede marca do srede aprila) pogosto omenjamo spomladansko utrujenost, čeprav nima v medicinski terminologiji oznake bolezni. Opisujemo jo kot začasno motnjo oziroma spremembo v razpoloženju posameznika, ki se začne v zgodnjih pomladnih mesecih (na severni polobli), spremlja jo občutek, da smo brez energije, preutrujeni, leni, nemirni, vrtoglavi, z glavobolom in bolečinami v sklepih, razdražljivi in zdolgočaseni. Želimo si le spati (kljub zadostnemu spancu!), počivati, spati, spati …
Pravega vzroka za pojav spomladanske utrujenosti pravzaprav ne poznamo. Opisane so številne bolj ali manj teoretične razlage, še najbolj prepričljiva je tista v povezavi s hormoni. Melatonin, »spalni« hormon, je glavni pozimi, kadar so dnevi kratki in noči dolge. Takoj ko se dnevi podaljšajo, prevlada delovanje tako imenovanega hormona sreče, serotonina, in koncentracija melatonina se posledično zmanjša. Prav to zamenjevanje, »igro« ali »bitko« dveh hormonov, občuti naše telo kot nekakšno izčrpanost, muhavost, čemernost, sitnost. Kmalu po tem, ko se raven serotonina uravnoteži in se nekako stabilizira, se popravi tudi naše razpoloženje. Napolnimo se z energijo, čutimo se »žive« in v gibalnem sistemu začutimo novo vitalnost. Naš organizem se hkrati prilagaja tudi s povečanim sproščanjem endorfinov, z več testosterona in estrogena (spolna hormona), s čimer se poveča tudi želja po spolnosti (pri živalih paritveni nagon).
Spremembe vremenskih pojavov (kot so zamenjevanje dežja, sonca, občasno še snega) pogosto povzročajo dodatne težave vremensko občutljivim ljudem, kar le-ti zaznajo kot stres.
V zgodnji pomladi so izrazite tudi temperaturne spremembe. Ko se zviša zunanja (in telesna) temperatura, upade tlak in žile se razširijo. Počutje: zaspano. Sprememba porabe in izkoristka energije igra pomembno vlogo. Pozimi teži organizem h kopičenju zaloge energije (za vzdrževanje in uravnavanje telesne temperature) in potrebuje več kalorij (iz maščob in ogljikovih hidratov) kot spomladi. V fazi prej opisanih »hormonskih premen« zgodnje pomladi pa potrebujemo več vitaminov in beljakovin.
Vsakoletno spremembo počutja ob prihajajoči spomladanski utrujenosti doživlja vsak po svoje in vsak med nami pozna svoj način življenja, vedenja, hranjenja in užitka. Izmed številnih možnih načinov iskanja rešitve, kako se najlaže izogniti prevelikemu negativnemu vplivu spomladanske utrujenosti, so: hitra hoja ali sprehod večkrat na teden, pravilna, uravnotežena prehrano, polna vitaminov, meditacija s pravilnim dihanjem ter krepčilni nočni spanec.
Naj vas pomlad ne razočara, ampak čim bolj očara!