Maj 2011, 4.5.2011
V gibanju:
Poškodbe mehkih tkiv
Preobremenitvene poškodbe
Avtor: Renata Kovačič-Petan, diplomirana fizioterapevtka
Lepi sončni dnevi nas kar vlečejo v naravo in seveda nas s tem »prisilijo« v gibanje. Morda smo se odločili, da vzamemo na pohod tudi nordijske palice, lahko pa smo se odločili za katerokoli drugo obliko gibanja.
Toda kaj hitro se rado zgodi, da nas bolečina opozori, da je nekaj v telesu narobe. Gre za opozorilo, ki ga je potrebno upoštevati. Najpogosteje pa ravno tiste prve bolečinske znake zelo radi nekoliko potisnemo v ozadje in svoje telo še dodatno obremenimo.
Tako večina športnih poškodb nastane zaradi preobremenitev, ki so lahko akutne ali kronične oblike. S takšnimi težavami se lahko srečamo prav vsi, ki se ukvarjamo z različnimi oblikami športa. Tako rekreativci kot vrhunski športniki.
Preobremenitvene poškodbe nastanejo zaradi ponavljajočih se mikroskopskih poškodb, ki na mehkih tkivih povzročajo vnetja, sledi brazgotinjenje tkiva (degenerativne spremembe ) in v najslabšem primeru lahko celo pripelje do natrganja oziroma pretrganja.
V telesu je pomembno pravilno mišično ravnovesje. Če mišice obremenjujemo in povečujemo športno obremenitev, potem moramo telesu zagotoviti tudi ustrezen počitek in seveda po vsakem naporu tudi mišice raztegniti oziroma narediti t. i. »stretching«. Če bi se pravilno in popolno raztezali, potem bi imela kot fizioterapevtka, ki se pri delu srečujem tudi z preobremenitvenimi poškodbami, zagotovo veliko manj dela.
Mišica sčasoma izgublja na prožnosti, posledica je preobremenitev mehkih tkiv in vnetje. Brez pravilnega in pravočasnega zdravljenja pa lahko akutno vnetje preide v kronično obliko, ki pa je za bolnika zelo nadležno in zahteva predvsem daljše zdravljenje.
Pri zdravljenju preobremenitvenih poškodb ima fizioterapevtsko zdravljenje veliko vlogo. Predvsem je pomembno, da ukrepamo čim hitreje in ne zanemarjamo prvih opozorilnih znakov. S tem preprečimo kronično obliko.

Najpogotejše oblike poškodb mehkih tkiv na spodnjih okončinah:
1. Ahilarni tendinitis (vnetje Ahilove tetive)
Atleti, tekači in pohodniki imajo pogosto težave z otekanjem okoli Ahilove tetive, ki se pojavi zaradi prekomernega draženja kitne ovojnice. Bolečina se najpogosteje pojavlja na začetku hoje ali teka in se povrne po vmesni prekinitvi. Lahko se pojavlja kot jutranja bolečina, ki po ogrevanju mine. Bolečina se najpogosteje pojavlja približno 4 cm nad petnico. Pomemben je pravočasen začetek zdravljenja, saj lahko sčasoma nastane degenerirana kita, ki je polna vozličev.
Če začnemo z zdravljenjem v akutni fazi, se bolezen ozdravi v približno šestih tednih. Tu igra zgodnja fizioterapija veliko vlogo. V prvi fazi je pomemben počitek, hlajenje, kompresija, nekoliko dvignjena spodnja okončina in jemanje nesteroidnih antirevmatikov (odločitev zdravnika). Fizioterapevtsko zdravljenje vključuje terapije z ultrazvokom, laserjem ter manualnimi tehnikami (prečna frikcija kite). V kasnejši fazi sledi program raztezanja. Pozorni moramo biti na obutev, ki lahko bolniku nudi preslabo bočno oporo in ima premehko peto ter dopušča pregloboko ugrezanje pete.
Če z zdravljenjem začnemo prepozno, lahko poteka zdravljenje 9 mesecev in več.
Pretrganje Ahilove tetive je posledica počasnega napredovanja vnetja tetive, ki sčasoma postane neelastična in poči. Najpogosteje se zgodi pri športih, kjer je potrebno hitro in močno raztezanje tetive (badminton, nogomet, tenis, košarka). Bolnik zasliši »pok« za seboj, nenadno začuti ostro bolečino v predelu Ahilove tetive in ni več sposoben hoditi. Zdravljenje je lahko konzervativno ali operativno.
2. Pl antarni fasciitis ali »boleča« peta
Gre za bolečo in nadležno težavo na spodnjem delu pete, ki posledično omejuje gibljivost gležnja. Bolečina je najhujša zjutraj pred začetkom hoje ali po daljšem premoru. Težava lahko nastopi spontano, lahko pa jo povzroča nenadno povečanje športnih aktivnosti (obremenitev med vikendom) ali pa neprimerna obutev (preslaba opora stopalnemu loku in slab oprijem pete). Tudi prekratka Ahilova tetiva je lahko vzrok za težavo. Na rentgenskem posnetku se vidi t. i. »trn«.
Zdravljenje je odvisno od vzroka nastanka težav (prenehati moramo z velikimi športnimi obremenitvami, nositi moramo kakovostno športno obutev). V zgodnji fazi je pomemben počitek in jemanje nesteroidnih antirevmatikov (odločitev zdravnika). Bolniku svetujemo nošenje ortoze za petnico, ki zmanjša udarce na peto in preprečuje razlezenje maščobnih blazinic na peti (učinkovitejše blaženje udarcev). Bolnika naučimo terapije z ledom. Pričnemo zdravljenje s terapevtskim ultrazvokom (možnost kombinacije z lasersko terapijo) ali z udarnimi globinskimi valovi (ESWT). Bolnik mora začeti izvajati redno raztezanje (8–12 tednov).
3. Vnetje retrocalcanearne burze
Gre za vnetje burze – sluzne vrečke med kožo in Ahilovo tetivo ter tetivo in zgornjim robom petnice. V akutni fazi je potreben počitek in hlajenje z ledom ter uporaba obutve z peto (najmanj 1 cm), saj s tem razbremenimo pritisk na burzi. Vsekakor je preventiva veliko boljša in cenejša v primerjavi s kurativnim zdravljenjem, ki je pogosto zelo dolgotrajno in potrebuje veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, tako s strani bolnika kot fizioterapevta. Tako kot pri vsaki stvari je tudi pri naši rekreaciji ali športu potrebna zmernost in postopnost. Nikoli ne pozabimo na začetno ogrevanje in na koncu na raztezne vaje. Če se pojavi bolečina, je znak, da nekaj v telesu ne deluje pravilno in potrebuje strokovno pomoč.
Želim vam čim manj bolečih opozoril in ne pozabite tudi na nasmeh, ki vam bo polepšal dan.