April 2011, 2.4.2011
Zdravo in dobro:
Pospravljamo hladilnik
Zdravniki kuhajo
Avtor: asist. Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine
Pospravljanje ostankov hrane iz hladilnika je mučno, pogosto pa se, z malo domišljije, iz njih da pripraviti okusne jedi.


Najprimernejše jedi za porabljanje ostankov hrane so solate. Od nedeljskega pečenega piščanca so nam ostale prsi, ker ni nihče hotel belega mesa. Kaj naj zdaj s tem suhim mesom? Odgovor je enostaven: narežimo ga na drobne trakce in ga uporabimo v solati. Pobrskajmo po hladilniku, da najdemo še kakšne druge sestavine, na primer kakšno polovico rdeče ali zelene (morda rumene ali oranžne) paprike, čebulo ali por, kakšen kos zeljne glave ali zelene solate, morda pečene bučke ali jajčevci od včerajšnje priloge, ... Vse to lahko s pridom uporabimo v solatah. Če dodamo še kakšno sladko koruzo in fižol v zrnju (oboje lahko tudi iz konzerve), morda čičeriko, pa češnjev ali navaden paradižnik, liste rukole ali motovilca, ... Skratka, uporabimo lahko, karkoli nam je ostalo. Kako? Seveda običajno ne vsega naštetega hkrati (ker vsega tako nimamo). Poglejmo nekaj dobrih kombinacij. Glede na to, da uporabljamo ostanke, recepti s količinami ne pridejo v poštev; uporabimo tisto, kar pač imamo. Take solate najpogosteje pridejo na jedilnik za večerjo, ko ni potrebno pretirano veliko hrane; če je za koga premalo, pa lahko zraven poje kakšen popečen kos kruha (ni nujno, da toast – tanko odrezan in v opekaču popečen kos kakršnegakoli kruha je odlična priloga hitrim hladnim jedem).
Omenjene piščančje prsi narežemo na trakce, lahko mariniramo s par kapljicami balzamičnega kisa (kar ni nujno, poleg tega rjava barva nekatere moti), na enake trakce narežemo papriko (kakršnokoli že imamo), nasekljamo nekaj česna, narežemo solato, dodamo nekaj koruze, morda še nekaj rdečega, rjavega ali belega fižola, narežemo nekaj oliv ali kaper, morda dodamo kakšnega inčuna, začinimo s suho baziliko ali origanom, malo posolimo, prelijemo s par žlicami oljčnega olja, dodamo malo jabolčnega ali vinskega kisa ... In to je to. Solata, da si vsak sladokusec oblizne prste.
Namesto piščanca lahko uporabimo katerokoli vrsto mesa, lahko pa tudi tuno ali sardine iz konzerve (ali sploh brez mesa, če nam je ostalo predvsem preveč zelenjave). Uporabimo lahko tudi preostanek riža ali testenin, kar še posebej pride do izraza, če nimamo zelenih solat ali zelja, da pripravljena solata dobi »telo«. Včasih se splača potruditi in namensko skuhati nekaj riža ali testenin (ter na hitro ohladiti z vodo, da čim prej pripravimo solato). Popečene bučke ali jajčevci so sijajen dodatek mešanim solatam – pokapljamo z oljčnim oljem, potresemo s suhim, grobo mletim česnom in zamešamo k ostalim sestavinam.
Okusi so deloma odvisni predvsem od uporabljenih »ostankov«, a tudi od tega, kako solato začinimo. Namesto olja in kisa lahko poskusimo s polivko iz majoneze in navadnega jogurta (eno četrtino majoneze in tri četrtine jogurta, količina po okusu), lahko primešamo še žličko gorčice; če želimo polivko »na roza«, pa v mešanico namesto gorčice zamešamo malo paradižnikove mezge ali kečapa.
Kadar imamo rdeče meso, lahko namesto vsega naštetega poskusimo z worcestersko omako. Kadar ostajamo pri »klasični« francoski polivki (torej olje in kis), se za dodatek dobro obnese tudi žlica belega vina, občasno še šetraj ali timijan.
Solata bo boljša, če bo vsaj pol ure stala na hladnem ali v hladilniku (razen tistih, ki vsebujejo tudi zelene solate), za neučakane ali lačne pa so vseeno zelo dobre že takoj.
Star kruh, narezan na kockice, lahko na hitro in precej suho popečemo v ponvi, na malo masla, v katerega smo dodali nekaj česna (lahko suhega ali svežega), malo dosolimo in že imamo prvovrstne »croutone« tako rekoč zastonj. Kot dodatek prijajo praktično v vsako mešano solato.
Bistvo vseh tovrstnih solat je: sledite svojemu okusu, bodite pa tudi drzni in poskusite kaj novega. V današnjih časih verjetno redko kdo meče hrano stran. A tudi ostanke se da uporabiti okusneje in zdravo, do te mere, da bodo šli domačim v slast.
Dober tek!