Oktober 2009, 30.9.2009
Tema meseca:
Povečane bezgavke
Vzroki povečanja bezgavk
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
Pri vsakodnevni negi in opazovanju svojega telesa, si večkrat zatipamo drobne izboklinice na koži, ki navadno po nekaj dneh izginejo.


To so bezgavke (ali limfne žleze) in so zelo pomembna sestavina našega imunskega sistema pri boju z mikrobi in tujki. So okrogle ali ovalne, mehkejše na otip in navadno ležijo v skupkih. Vsaka bezgavka je odeta v kapsulo iz vezivnega tkiva, v njej pa ždijo številne imunske celice (to so predvsem limfociti, ki s produkcijo beljakovin »lovijo in ubijajo« viruse, bakterije ter preostale mikrobe in tujke).
Bezgavke, ki so blizu mesta okužbe, poškodbe ali tumorja, zrastejo in posredno lahko iz lokacije povečanih bezgavk sklepamo na »mesto« imunskega dogajanja v telesu.
  • Bezgavke na obeh straneh vratu, pod spodnjo čeljustjo, za uhljema se pogosto povečajo ob prehladu, vnetju žrela, ob poškodbi sluhovoda (s palčko za čiščenje!), pikih insektov in seveda ob okužbah in tumorjih v ustih (gnili zob!), na glavi in vratu.
  • Bezgavke v pazduhi se povečajo ob poškodbi in okužbi dlani in celotne zgornje okončine, redkeje tudi pri raku na dojki in raku bezgavk (limfomu).
  • Bezgavke v dimljah se povečajo zaradi poškodbe ali okužb na stopalih, nogah, dimljah in spolovilih. Tudi rak na modih, limfom in melanom (rak iz pigmentnega znamenja) lahko zasevajo v to območje.
  • Bezgavke nad ključnico se redkeje povečajo, predvsem ob tumorju pljuč, dojke in trebuha.

Najpogostejši vzroki za povečanje bezgavk:
  • Preproste okužbe (virusne - navadni prehlad!), bakterijske in parazitarne): angina, mumps, ošpice, vnetje ušesa, zobna vnetja, okužbe ran. Ob okužbi se bezgavke povečajo in postanejo občutljive na dotik, predvsem v območju, kjer je okužba. Normalno velikost bezgavke ne presega velikosti nohta, ob okužbi pa lahko zatipamo tudi do trikrat večjo bezgavko od normalne vrednosti! V dveh do štirih tednih po okužbi, bezgavka izzveni.
  • Težje okužbe: tuberkuloza, spolno prenosljive okužbe (npr. sifilis), toksoplazmoza (po mačjih iztrebkih ali zaradi slabo kuhanega mesa), bolezen mačje opraskanine.
  • Bolezni zaradi pomanjkljivega imunskega odziva organizma: lupus (prizadene tudi sklepe, kožo, ledvice, srce, pljuča), revmatoidni artritis, HIV.
  • Rakaste bolezni (malignomi):limfom, levkemija in zasevki.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?
  • Ko si zatipljemo bezgavko in nikakor ne najdemo vzroka zanjo.
  • Če se bezgavka povečuje ali je povečana že več kot dva tedna.
  • Če je bezgavka na otip trda, pritrjena na površino.
  • Če hkrati izgubljamo težo, hujšamo, se ponoči potimo in se nam zviša telesna temperatura.
  • Če imamo težave z dihanjem ali požiranjem (zaradi velikosti bezgavke).
  • Če je bezgavka občutljiva na dotik, vroča ali rdeča.

Zdravnika bo zanimalo:
  • Koliko časa si že tipljete povečano bezgavko in kakšen je bil razvoj bolezni.
  • Kdaj ste se začeli slabo počutiti?
  • Se morda ponoči potite?
  • Kolikšna je vaša telesna temperatura?
  • Ste shujšali?
  • Kakšen apetit imate?
  • Vas bolita grlo, žrelo?
  • Teže požirate?
  • Imate težave z dihanjem?
  • Morda opažate kakšne prebavne motnje?
  • Kakšna zdravila jemljete/ste jemali?
  • Ste jedli premalo kuhano hrano?
  • Je kdo v vaši družini zbolel hkrati?
  • Ste bili pred kratkim na potovanju, morda na drugi celini?
  • Imate morda kakšno novo domačo žival?
  • Vas je pičila kakšna žuželka ali vas je opraskala mačka?
  • Ste imeli tvegane spolne odnose z novo osebo, ki je niste poznali?
  • Kakšno zaščito uporabljate pri spolnih odnosih?
  • Kadite? Koliko časa?

Zdravnik bo preveril bolezenske znake in tudi sam potipal bezgavke (ocenil bo velikost, občutljivost na dotik, premakljivost, trdnost, sestavo, temperaturo kože nad bezgavko, lokacijo).
Pregledal vam bo kri (popolna krvna slika), morda se bo odločil za rentgensko slikanje pljuč ali CT. Če je bezgavka povečana dlje kot dva do štiri tedne, se bo zdravnik odločil še za punkcijo bezgavke (z iglo zabodejo v bezgavko ter izvlečejo (aspirirajo) njeno vsebino, t. j. celice. Opazujejo jih pod mikroskopom). Biopsija bezgavke pomeni, da košček bezgavke ali celo bezgavko izrežejo in jo opazujejo pod mikroskopom.

Žal za zdravljenje povečanih bezgavk nimamo posebnega zdravljenja. Zdravimo le vzrok bolezni, ki je povzročil povečanje bezgavke. Ko ta izzveni, se tudi bezgavka zmanjša. Če je vzrok bakterijski, zdravimo z antibiotiki. Za virusne okužbe NE predpisujemo antibiotikov! Pri povečanih bezgavkah zaradi tumorja bezgavk (limfoma), upoštevamo smernice zdravljenja te bolezni, enako tudi pri rakastih boleznih, kjer zdravimo raka kirurško, s kemoterapijo ali obsevanjem.

Še vedno naj velja priporočilo, da natančno opazujmo svoje telo in spremembe, si jih zapisujmo in jih brez zadržkov opišimo in povejmo svojemu izbranemu zdravniku. Čeprav so bezgavke na videz le majhne spremembe, jih nikakor ne smemo omalovaževati.

Že starodavni Cicero je rekel: Začetki vseh stvari so majhni!