September 2010, 8.9.2010
Zdravniki svetujejo:
Prebavila
Težave v starosti
Avtor: Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. internist gastroenterolog
Prebavila so naše okno v svet, so naša povezava z zunanjim svetom. Skozi usta vstopajo vsa hranila, ki jih telo potrebuje, in imajo sposobnost, da iz telesu heterogenih elementov iz okolja izgradi sebi lastne sestavine, potrebne za obstoj, obrambo, delo, reprodukcijo, obnovo, energijo in vse procese, ki potekajo v organizmu.


V starosti se funkcija prebavil bistveno spremeni. Naše prehranske navade ostanejo nespremenjene in so neprilagojene na pogoje pri starostnikih po 70. letu, zato se v tem obdobju pojavi več funkcionalnih motenj prebavil.
Po 70. letu je tudi večja pojavnost rakavih obolenj in drugih kroničnih bolezni, zaradi katerih morajo starostniki jemati številna zdravila, ki s svojimi stranskimi učinki vplivajo na prebavila. Katerakoli kronična vnetna obolenja v telesu predstavljajo kronično aktivacijo imunskega sistema in povečane potrebe po mikroelementih, vitaminih, zato je potrebna dodatna količina energije za stalno izgradnjo imunskih celic in imunsko aktivnih molekul, kar dodatno oslabi organizem in zmanjša zaloge vitaminov, mineralov ter telesu esencialnih aminokislin in maščobnih kislin.

Ne glede na to, če so prisotna ali odsotna druga obolenja, je v starejšem obdobju oslabljena funkcija vseh sistemov v telesu. Zaradi oslabljenega delovanja ledvic, srca in obtočil se poslabša prekrvavitev prebavil in zmanjša aktiven transport hranil skozi črevesno steno. Treba se je zavedati, da starejše osebe iz dnevno zaužite hrane absorbirajo manj, zato jim je potrebno predvsem v zimskem času, kljub raznovrstni hrani, dodajati vitamine. Zaradi enakih razlogov je zmanjšano izločanje vseh žlez in encimov, potrebnih za razgradnjo hrane v enostavne molekule, katere lahko prehajajo skozi črevesno steno v žile in mezgovnice. Slabo razgrajena hrana dodatno povzroča težave v črevesju, kjer črevesne bakterije ostanke razgradijo in povzročajo napenjanje zaradi plinov, ki nastajajo ob tem. Zaradi nezadostnega prehoda hranil skozi steno črevesja so starejši hitro nagnjeni k podhranjenosti. K temu pripomore še oslabljen hormonski sitem, nagnjenost k sladkorni bolezni zaradi zmanjšane tvorbe inzulina in povečana nagnjenost k depresiji. Večina serotonina se namreč tvori v tankem črevesu, v enterokromafinih celicah. Tvorba vseh beljakovin, hormonov in drugih pomembnih molekul je pri starostnikih upočasnjena ali celo zmanjšana, tudi serotonina, ki je odgovoren v telesu za občutek sreče.

Zmanjšana je tudi jetrna funkcija, in sicer zaradi oslabljene cirkulacije in preskrbe s krvjo in potrebnim kisikom. Zaradi drugih kroničnih obolenj so zmanjšane zaloge energije, mikroelementov, ki so potrebni pri encimskih reakcijah. Jetra so naša največja tovarna, saj se v jetrih tvori vse, kar telo potrebuje. Delovanje jeter je v starosti oslabljeno, sintezna sposobnost okrnjena, ob tem se v jetrih kopičijo prosti radikali. Jetra so organ, ki vse tuje molekule, ki niso sprejemljive za telo, in vsa zdravila pretvorijo v takšno obliko, da se lahko izločijo iz telesa. Pri teh procesih nastajajo prosti radikali, ki jetrnim celicam škodijo in vodijo v njihov propad, nadomesti jih nefunkcionalno vezivo. Zdravila, ki se v starosti jemljejo vsakodnevno, jetrno funkcijo dodatno oslabijo, zato so starejši bolniki še bolj dovzetni za jetrno okvaro.

Trebušna slinavka tvori hormon inzulin in glukagon, ki uravnavata metabolizem glukoze v telesu. Izločanje je zmanjšano in pojavi se starostna sladkorna bolezen. Pankreas izloča tudi večji del encimov za razgradnjo beljakovin, maščob in druge pomembne substance, ki uravnavajo izločanje teh encimov. Hrana, ki pride iz želodca v dvanajstnik, mora biti že v gostejši tekoči obliki, da jo lahko encimi razgradijo. S starostjo se izločanje ustnih žlez slinavk močno zmanjša, usta postanejo suha in pekoča, pomanjkljivo zobovje in paradentoza pa še dodatno onemogočajo zadostno žvečenje hrane. Posledično v želodec prihaja neprežvečena hrana, ki zastaja in se ne more dovolj zmleti v tekočo obliko. Encimi v dvanajstniku in v želodcu zato ne morejo delovati tako, da bi se lahko hrana zadostno razgradila do molekul in vsrkala skozi steno tankega črevesja. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da se hrana uživa sesekljano, kuhano ali mleto, če je zobovje pomanjkljivo.

Zaradi vsesplošne oslabelosti in zmanjšanja mišične mase ter propadanja elastičnega tkiva se povesi želodec in črevesje spusti nizko v malo medenico. Gibanje črevesne vsebine je zaradi tega upočasnjeno, posledica je zaprtje. Zaprtje dodatno pospešujejo tudi analgetična zdravila, predvsem derivati morfina, spazmolitiki, psihotropna zdravila. Okvare hrbtenice, okvare mišic medeničnega dna po porodih in ohlapnost mišic medeničnega dna pa povzročajo slabšo ali popolno nezmožnost iztrebljanja. S tekočino, predvsem z Donatom, omogočamo, da je blato slabše formirano in iztrebljenje je tako lažje. Dodatno v prehrani pomagajo vlaknine, vendar naj bodo mlete in bolj mehke, da ne bo napenjanja – še posebej pri bolnikih, ki imajo divertikle širokega črevesja. Divertikli so v starosti zelo pogosti (do 60 %) in lahko povzročajo vnetja, saj blato zastaja v žepkih stene črevesja. Lahko pa tudi zakrvavijo. Potrebna je redna skrb za odvajanje, v prehrani pa se je potrebno izogibati trdi surovi celulozi.

Kislost želodca je pomembna za uničevanje bakterij, parazitov, ki zaidejo skozi usta, in za začetno razgradnjo beljakovin. Sestava želodčne sluznice je takšna, da ji kislost ne škodi, seveda če ima dobro sposobnost obnove in obrambe. V starosti je sposobnost obnove in tvorbe obrambne sluzi zmanjšana, zato je večja nagnjenost k razjedam in krvavitvam iz želodčne sluznice, predvsem po jemanju zdravil proti bolečinam in zdravil proti strjevanju krvi. Kislina pa lahko hitro okvari sluznico požiralnika, če zahaja iz želodca nazaj v požiralnik. Pri starejši populaciji je tlak spodnje zapiralne mišice iz požiralnika v želodec oslabljen, zatekanje je prisotno pri 75 % starejših. Zatekanje kisle ali nekisle vsebine želodca v požiralnik imenujemo refluks. Posledično refluks povzroča vnetje, razjede, zožitve požiralnika in nepravilno krčenje požiralnika, nenazadnje tudi motnje ritma srca in bolečine za prsnico. Zato priporočamo počasno hranjenje s tekočino po obroku in visoko vzglavje med spanjem. Hrana naj bo kot pri manjših otrocih, da ne zastaja v želodcu, in brez močnih dražečih začimb.

Če je želodčna vsebina, ki pride v dvanajstnik preveč kisla, se izniči aktivnost encimov, ki jih izloča trebušna slinavka. V starosti se pojavi relativno pomanjkanje encimov trebušne slinavke. Posledično se maščobe ne razgradijo, bolniki hujšajo, imajo driske, izgubljajo kalcij, vitamine A, D, E, K, še dodatno se poveča nagnjenost k osteoporozi, ki je že tako starostni pojav. Na srečo so na razpolago preparati encimov trebušne slinavke, ki jih enostavno jemljemo med obroki .

Omenili smo, da se v starosti poslabša izločanje žlez slinavk, da postaja zobovje osiromašeno, da spodnja zapiralna mišica požiralnika nezadostno tesni in pogosteje prihaja do refluksa, da je želodčna sluznica nagnjena k razjedam, da je pomanjkanje inzulina in encimov trebušne slinavke, da je zmanjšana absorbcijska sposobnost skozi steno tankega črevesja, da je več žolčnih kamnov, da jetra izgubljajo sintetsko in detoksikacijsko sposobnost, da se v jetrih kopičijo prosti radikali, da je črevesje spuščeno in upočasnjeno, da so zelo pogosti divertikli in pogosto oteženo iztrebljanje. Ob vsem tem so prisotne še druge bolezni in zdravila, ki vplivajo na prebavila, vse več je alergij na hrano, nutritivne intolerance in celiakije tudi v starosti. Vendar se s primerno prehrano lahko prilagodimo spremembam v starosti in v 75 % ublažimo simptome.

Hranimo se večkrat, vsake 3 ure, manjše obroke, sveže pripravljene jedi, brez močnih začimb, sveže čebule in česna. Pijmo veliko tekočine, tudi po obroku. Spimo z višjim vzglavjem in ne jejmo 3 ure pred spanjem. Hrana mora biti dobro prežvečena ali sesekljana, vsebovati mora sadje in zelenjavo, vendar primerno pripravljeno, da ne povzroča napenjanja ali celo krčev in refluksa. Priporočljivo je dnevno pitje Donata, v zimskih mesecih pa jemanje vitaminskih dodatkov. Ta navodila je potrebno uskladiti z navodili drugih diet (pri sočasni sladkorni bolezni ali putiki, pri intoleranci na določeno živilo). Omeniti moramo, da je encim za razgradnjo mleka v odrasli dobi inaktiven pri 50 %, zato je mleko brez laktoze primernejše. Telesna teža mora biti primerna, vsakodnevno polurno gibanje pospeši prekrvavitev celotnega telesa in tudi prebavil.