April 2010, 7.4.2010
Zdravniki svetujejo:
Prebavne motnje
Driska
Avtor: asist. Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine
Ena pogostejših prebavnih težav, s katero se je srečal že prav vsakdo, je driska. Večinoma jo povzročajo virusi.


Med njimi so najbolj znani rotavirusi, drisko pa lahko povzroča tudi večina drugih virusov, med drugim tudi adenovirusi, ki sicer povzročajo prehladne težave. Trajanje in resnost driske sta odvisna od številnih dejavnikov, ne le vzroka.Glede na to, da gre največkrat za samoomejujočo preglavico, ki ni nevarna, pregled pri zdravniku večinoma ni potreben. Potrebni so higienski in toaletni ukrepi (razkuževanje rok in sanitarnih površin) ter ustrezna količina zaužitih tekočin in primerna lahka dieta.
Pogosto je driska tako kratkotrajna (le nekaj zaporednih odvajanj tekočega blata), da posebni ukrepi niti niso potrebni. Drugače je najpomembnejši ustrezen vnos tekočine, da preprečimo dehidracijo, ki je edina resna nevarnost pri driski. To je nekoliko teže doseči pri majhnih otrocih, ki med boleznijo pogosto odklanjajo hrano in pijačo (takrat sta pri resnejši driski potrebna hospitalizacija in intravensko nadomeščanje izgubljenih tekočin), in pri starostnikih ter tistih, ki imajo oslabelo srce, saj je treba pri njih tekočino nadomeščati previdneje, da ne preobremenimo srčne mišice (glede dovoljene količine zaužite tekočine je potreben posvet z osebnim zdravnikom). Zdravi ljudje lahko (in pogosto morajo) pri driski vsak dan zaužijejo več litrov tekočine (od štiri do pet), seveda postopno, po majhnih požirkih.

Kaj pa hrana?
V novejši literaturi pogosto zasledimo trditev, da posebne diete pri driski niso potrebne. To deloma drži, saj so – kot že rečeno – driske večinoma samoomejujoče in minejo ne glede na to, ali jim posvečamo posebno pozornost ali ne. Vendar izkušnje kažejo, da se z ustrezno dieto driska precej hitreje umiri, kot bi se sicer, zato je dieta priporočljiva in jo svetujemo. Med priporočeno hrano spadajo prepečenec, banana, prežgana juha (vendar brez vmešanega jajca, temveč le maščoba, moka, voda, sol in kumina), naribana jabolka (ki jih malo pustimo, da na zraku porjavijo), kakšen košček prave čokolade (z veliko vsebnostjo kakava, vendar res le kakšen košček, ker lahko maščobe v čokoladi dosežejo nasprotni učinek), blag nesladkan ruski čaj ali čaj iz suhih borovnic (ta je okusnejši, temveč precej drag). Za otroke (lahko vseh starosti, od 0–99 let) je ustrezna tudi otroška probiotična hrana Humana© 9, ki je na voljo v nekaterih drogerijah. Izogibajmo se svežega sadja, sveže zelenjave in mlečnih izdelkov ter začimb. Ko se začne driska umirjati, postopoma začnemo jesti kuhano zelenjavo (lahko tudi kakšen kos kuhanega belega mesa) brez dodanih začimb, temveč le soljo, kumino in zelišči (predvsem majaronom, malo za okus ne škodijo še šetraj, bazilika, origano, timijan, pehtran). Prebava nam bo sama pokazala, kdaj s kakšno hrano prehitevamo. Najbrž je odveč dodati, da je smotrno količine vse zaužite hrane omejiti.

Ali naj jem živalsko oglje?
Oglje je smiselno uporabiti pri nekaterih zastrupitvah, sicer pa lahko drisko tudi poslabša (ker deluje kot osmotsko odvajalo, prav tako kot sirupi proti zaprtju). Nekritično uporabo živalskega oglja brez posveta z zdravnikom odsvetujem. Izjema so tako imenovane potovalne driske, kjer gre večinoma za zastrupitve z vodo ali hrano in oglje navadno kar dobro pomaga.

Driske zaradi antibiotikov
Posebna vrsta preglavice, ki lahko postane zelo resna, je driska ob jemanju antibiotikov. Takrat se lahko pojavijo znani črevesni krči, blato pa se odvaja pogosteje. Večinoma zadoščajo probiotični jogurti ali drugi probiotiki (o teh piše v prejšnji in tokratni številki dr. Rok Orel), kadar je driska zelo huda in trdovratna, se je vsekakor treba posvetovati z zdravnikom. Antibiotika ne prenehajte jemati, dokler se o tem ne pogovorite z zdravnikom, ki ga je predpisal, ali pa s svojim osebnim zdravnikom, če je zdravilo predpisal nadomestni ali dežurni zdravnik.
dr. svetuje
Kako si pomagamo
Navadne driske ne spremljajo izrazitejše bolečine v trebuhu, če pa se že pojavijo, gre večinoma za črevesne krče, ki neposredno po odvajanju blata minejo (a se seveda lahko pred naslednjim odvajanjem spet pojavijo). Če so bolečine močne in ne minejo po odvajanju, je potreben pregled pri zdravniku. Posvet z zdravnikom po telefonu je potreben, če drisko spremljajo vročina (torej telesna temperatura več kot 38 °C) in druge pridružene težave (splošno slabo počutje, slabost, bruhanje in podobno), ali pa driska kljub ustreznim ukrepom traja več kot tri do pet dni.