April 2010, 7.4.2010
Tema meseca:
Preobčutljivost
Testi alergijske preobčutljivosti
Avtor: Helena Rupnik, dr. med., spec. dermatovenerolog
Vsak srbeč izpuščaj še ne pomeni alergije. Zdravnik bo na podlagi temeljitega pogovora z bolnikom in pregleda najprej ocenil, ali sploh gre za alergijsko bolezen.

Vzrok zanjo ugotavljamo z alergološkim testiranjem, teh pa poznamo več vrst.

Kožni vbodni testi
Kadar sumimo, da je nastala alergijska bolezen kože zaradi zgodnjega tipa preobčutljivosti, najpogosteje izberemo kožne vbodne teste, ki so hitri, preprosti in za bolnika varni. Kapljice testnih snovi nanesemo na notranjo stran podlahti in jih z majhno lanceto vtisnemo v kožo. Pri pozitivnem testu se v nekaj minutah pojavi reakcija na koži (majhna urtika, rdečina in srbenje). Kožnih vbodnih testov ne opravljamo med nosečnostjo, poslabšanjem alergijske bolezni, zdravljenjem z antihistaminiki, pa tudi kadar je na testnem predelu (na podlahteh) obsežno vnetje in kadar je bil testni predel pred kratkim zdravljen s kortikosteroidnimi kremami.

Epikutani testi
Z njimi ugotavljamo vzročni alergen pri alergijskem kontaktnem dermatitisu, ki nastane po mehanizmu poznega tipa preobčutljivosti. Testne snovi na posebnih obližih nanesemo na hrbet, obliži pa ostanejo na koži dva dni. Tretji dan jih odlepimo in ocenimo reakcijo, vendar poteka odločilno vrednotenje testov šele četrti dan. Ob pozitivni reakciji se na koži pojavijo rdečina, srbenje, bunčice in/ali mehurčki. Teste opravimo s standardno serijo alergenskih pripravkov, včasih dodatno testiramo tudi z alergeni, za katere sumimo, da je bolnik nanje preobčutljiv (mila, kreme, deodoranti,
barve za lase in drugo).

Vrednotenje testov
Najpomembnejši in najtežji del alergološkega testiranja je vrednotenje rezultatov. Pozitiven test še ne postavi diagnoze alergijske bolezni. Nekateri ljudje imajo pozitivne kožne teste za snovi, ki jih dobro prenašajo; testi so v tem primeru lažno ali nepomembno pozitivni. Na primer, bolnik, ki se mu atopijski dermatitis poslabša pretežno pozimi in ima pozitiven kožni test za pelode trav (trave cvetijo pozno spomladi in poleti), je le senzibiliziran za pelode trav (to pomeni, da ima protitelesa zanje), vendar pa za njegovo alergijsko bolezen ta senzibilizacija ni pomembna.

Vrste alergijskih bolezni kože
Med najpogostejše alergijske bolezni, ki so omejene na kožo, spadajo atopijski dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis in koprivnica (urtikarija). Kako prepoznamo in zdravimo opisane alergijske bolezni kože, boste lahko prebrali v prihodnji številki dr.
dr. svetuje
SLOVAR MANJ ZNANIH IZRAZOV:
Alergeni – snovi v okolju, ki jih večina ljudi normalno prenaša, pri nekaterih pa sprožijo nastanek protiteles.
Alergijski kontaktni dermatitis – pri osebi, ki je preobčutljiva za neki kontaktni alergen (npr. nikelj), nastane na mestu stika s tem alergenom srbeč izpuščaj.
Anafilaktična reakcija – redko življenjsko nevarno stanje s prizadetostjo dihalnih poti, obtočil, kože in drugih organskih sistemov. Je najhujša oblika takojšnje preobčutljivosti, najpogosteje jo povzročijo določena vrsta hrane, zdravilo ali pik žuželke.
Antihistaminiki – zdravila s protialergijskim delovanjem
Atopija – dedna nagnjenost k razvoju alergijskih bolezni
Atopijski dermatitis – kronična vnetna bolezen kože, za katero je značilno močno srbenje.
Histamin – snov, ki se sprošča iz mastocitov med alergijsko reakcijo. Povzroča intenziven srbež in razširitev ter povečano prepustnost krvnih žil, zato nastane oteklina.
Mastociti – posebna vrsta celic, ki jih v velikem številu najdemo v koži in sluznicah in vsebujejo drobne mešičke s histaminom.
Protitelo – snov, ki jo telo tvori z namenom obrambe proti mikrobom in alergenom.
Urtikarija ali koprivnica – srbeči izpuščaji po koži, ki so podobni kot po stiku s koprivo.