Januar 2009, 29.1.2009
Tale hladen zimski čas pa ni od muh. Kljub obilici snega, mraza, dolgih noči in pomanjkanja sončnih žarkov, nam lahko ponudi tudi kaj več od zimskega spanca in od nenehnega spopadanja s skrbmi.
Morda večina med nami še pomisli ne na razkošje pomiritve in ugodja. Pa vendar je že starodavni Seneca nekoč zapisal: »Quae fuerant vitia, mores sunt.« – »Kar so bili nekoč grehi, so zdaj navade.«
Da, uganili ste: tokrat mislim na užitke v savni in ob savnanju. Številne človeške kulture so skozi obdobja zgodovine razvijale in vzpodbujale načine sproščanja ob mešanju temeljnih elementov: vročine, zraka in vode. Nam najbolj znana je finska oblika savnanja, ki Fincem pomeni mnogo več, kot le goloto in potenje. Še vedno velja staro reklo: Če ti niti savna ne ozdravi bolezni, potem je ta res smrtna! Tudi ruske banje, rimske terme, turški hammam, azteške temescallije, korejski jimjilbang in še in še ... predstavljajo načine za doseganje dobrega in harmoničnega počutja telesa in duha.

Tudi figurativno predstavlja savna kraj, kjer je obenem vroče in vlažno. Kot v tropskih deželah! Nedavno sem se pogovarjala s Filipincem, ki ga je ljubezen pripeljala v Slovenijo. Ob premraženih palcih na nogah in nikoli dovolj toplem puloverju ter plašču, se je tudi on odločil za obisk savne. Za razliko od savnanja v daljni Aziji, kjer so moške in ženske savne strogo ločene, ga je tukaj pritegnila prav naša odprtost in nikakršna obscenost ob sobivanju golih teles obeh spolov v savni. Po njegovem sta v Sloveniji predanost zdravju in užitku daleč pred svetostjo in ozkogledostjo, kot bi si mimogrede morda lahko mislil kakšen bežen obiskovalec ali moralizator. In to me veseli.

Skrb za lastno telo in dobro počutje izražata temeljni odnos do sebe kot fizičnega in duhovnega bitja. Obenem se preko lastne izraznosti kali odnos do sobivajočih, tako v krogu družine, prijateljev, sodelavcev in naključnih srečevalcev na življenjski poti. Celotni skupek lastnega zadovoljstva (in seveda sorazmerno vloženi delež napora) zelo ojača moč pozitivnega mišljenja. Nikar ne pozabimo nanj! Samogovori s tokom misli, ki se kot vrelec porajajo in nenehno drvijo skozi našo glavo, prinašajo tako pozitivna in negativna sporočila in le naša notranja pripravljenost je tista, ki lahko dejansko (u)sliši njihov pravi pomen. Negativne misli imajo pogosto zelo izrazito uničevalsko moč. Več jih je, bolj nas najedajo in razdirajo naše ravnovesje.
Seveda so nekatere negativne misli posledica logičnih sklepanj in zaključkov, a vendar jih je mnogo tudi zaradi nerazumljenih ali napačno razumljenih dejstev. Nikoli ne recite SAMEMU SEBI tega, česar ne bi želeli izreči nikomur drugemu! To je temeljni postulat pri preprečevanju miselnega samouničevanja!
In kaj ima s tem savna? Popolna odsotnost stresa (Notri je pač prevroče za premlevanje o težavah in problemih!), četudi kratkotrajna, omogoča našemu telesu in duhu prečiščenje. Tudi z medicinskega vidika opisujemo številne, dokazane, zdravju primerne učinke savnanja. Vemo, da pomaga pri vzdrževanju ravnotežja avtonomnega živčevja, saj znižuje koncentracijo stresnih hormonov, adrenalina in noradrenalina ter zvišuje koncentracijo beta endorfina in kortizola. Ugodno deluje na mišično-gibalni sitem in proti bolečinah v sklepih, na centralni živčni sitem, pomaga nam pri vzdrževanju telesne teže in kondicije, ugodno vpliva na kožo, skozi katero se ob znojenju pospešeno izločajo strupi … Nikakor pa je ne priporočamo težjim srčnim bolnikom ali za zdravljenje »mačka« po obilnejšem pitju alkohola!

Vzemite si čas za premislek in si poskušajte čim natančneje priklicati v spomin, KDAJ ste nazadnje spokojno uživali v družbi svojega telesa in svojih pozitivnih misli.
Če je odgovor: »Včeraj, ali danes!«, vam iskreno čestitam. Če pa se nikakor ne morete spomniti, kdaj je že to bilo, vas vabim, da se priključite stalnim in novonastalim uživačem.
Zima bo še dolga, čas je DANES!