September 2009, 27.8.2009
Zdravniki svetujejo:
Previdnost pri nabiranju in pripravljanju gob
Avtor: Jože Vidmar, dr. med., spec. splošne medicine
Gobe so užitne, neužitne, strupene in zaščitene. Ljudem, ki živijo z naravo in gobe bolj poznajo, bo morda zadostoval primeren priročnik, da bodo ločili med neznanimi, morda strupenimi in užitnimi gobami.


Pogosto je razlika med njimi majhna in so si lahko zelo podobne. Nekatere užitne in strupene gobe je pogosto še teže ločiti, kadar jih nabiramo v deževnem vremenu. Še posebno moramo biti pozorni pri tistih, ki so užitne pogojno.
V slovenskih gozdovih rastejo gobe od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Od številnih gob, ki rastejo v naših gozdovih, lahko uporabimo v prehrani več kot 100 vrst, se pa med seboj razlikuje po okusnosti in prehranski pomembnosti. Po svoji sestavi so gobe bliže kakovostni zelenjavi kot mesu. Sveže gobe vsebujejo približno 90 odstotkov vode, približno tri odstotke beljakovin in nekoliko več ogljikovih hidratov. V njih je tudi veliko mineralnih snovi, encimov in predvsem aromatičnih snovi, ki jih dajejo poseben vonj in okus.

Poudariti je treba, da so zaradi posebne sestave celične stene gobe teže prebavljive, tudi tiste, ki jih uvrščamo med kakovostnejše, zato jih ne uživajmo v velikih količinah. Zaradi prijetnega vonja in okusa jih dodajmo različnim jedem kot začimbo ali dodatek.

Za prehrano nabirajmo zlasti mlade gobe in seveda takšne, za katere smo prepričani, da jih dobro poznamo in so užitne. Če dvomimo o tem, ali je goba prava za na krožnik ali ne, jo zavrzimo. Drugače spadajo med hitro pokvarljivo hrano, zato jih porabimo takoj po nabiranju. Gob ne smemo pregrevati, zaradi težje prebavljivosti jih ne priporočamo majhnim otrokom.

Zastrupitve z gobami niso tako redke
Ločimo predvsem dve vrsti zastrupitev z gobami.
  • Zastrupimo se lahko z užitnimi gobami, ki so bile neprimerno pripravljene ali konzervirane, ali pa pogrete. Navadno gre za stafilokokno infekcijo, saj spadajo gobe med zelo hitro pokvarljivo hrano.
  • Zastrupitev zaradi specifičnih strupov, ki jih vsebujejo strupene gobe. Ločimo navadno dve vrsti zastrupitve. Tisto, ki nastopi od ene do štirih ur po zaužitju gob, npr. strupenega gobana, rdeče razcepljenke, panterjeve mušnice in drugih. Pojavijo se slabost, bruhanje, lahko tudi driska ali glavobol. Navadno te zastrupitve niso smrtne. V drugo skupino z visoko smrtnostjo spadajo npr. zastrupitev z zeleno mušnico (Amanita phalloides), spomladansko mušnico (amanita verna), koničasto mušnico (Amanita virosa). Pogosto je čas od zaužitja teh gob do prvih znakov bolezni (slabost, bruhanje, driska, trebušni krči) več kot šest ur. Po zdravljenju prvih znakov zastrupitve lahko ti ponehajo že prvi dan, po dveh do treh dneh popolnega navideznega zdravja pa se pojavijo znaki okvare jeter z zlatenico, motnje zavesti, koma, včasih tudi srčno popuščanje in odpoved ledvic. Tako hude oblike zastrupitev se pogosto končajo tudi s smrtjo.

Vsi bolniki, pri katerih je mogoče posumiti na zastrupitev z gobami, morajo v bolnišnico.
dr. svetuje
Pazljivost ni odveč!
  • uživajte le tiste gobe, za katere ste prepričani, da so užitne,
  • gobe uživajte v majhnih količinah, kot dodatek ali začimbo,
  • gobe niso primerna hrana za majhne otroke,
  • nikoli ne jejte pogretih gob,
  • gobe užijte takoj po nabiranju ali najpozneje naslednji dan,
  • ob vsakem sum na zastrupitev z gobami pojdite v bolnišnico; priložite tudi ostanke gobe ali izbruhano vsebino,
  • nabirajte le tiste gobe, ki jih dobro poznate, drugih ne uničujte, saj krasijo naše gozdove, morda pa bo za vami prišel njihov boljši poznavalec.