Oktober 2010, 6.10.2010
Zdravniki svetujejo:
Rak materničnega vratu
Preprečevati ali zdraviti?
Avtor: Olivera Pečanac, dr. med.
Maternični vrat (cerviks) je del maternice, ki moli v nožnico. Prekrit je s ploščatoceličnim epitelom, ki prehaja v zunanjem delu materničnega ustja v cilindrični žlezni epitel kanala materničnega vratu.

Področje, kjer se obe vrsti epitela prekrivata, imenujemo transformacijska zona, zona preraščanja. Prav na tem mestu, kjer ploščatocelični epitel prehaja v cilindrični žlezni epitel, do nepravilnosti v dozorevanju celic. Celice se zaradi več dejavnikov spremenijo, postanejo atipične, kar privede do raka materničnega vratu.

Drugi po pogostnosti
Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši maligni tumor za rakom dojk. Dejavniki, ki povečajo možnost tveganja za nastanek raka materničnega vratu, so: zgodnji spolni odnosi v najstniških letih, nosečnost v najstniških letih, več spolnih partnerjev, kajenje, spolni partnerji, katerih bivše spolne partnerke so imele prekancerogene ali kancerogene spremembe na materničnem vratu, imunosuprimirane ženske. Ključni dejavnik za vznik raka materničnega vratu je humani papiloma virus – HPV. HPV delimo v tri skupine: malo rizične za nastanek raka, srednje rizične in zelo rizične ali onkogene viruse. Nizko rizični povzročajo predvsem benigne papiloma bradavice, ki nastajajo na anogenitalnem področju. Onkogeni virusi pa so ključni pri nastanku predrakavih in rakavih spremembah materničnega vratu. V zadnjem času za rakom materničnega vratu najpogosteje zbolijo žen ske, stare od 35 do 45 let (v preteklosti je bila to bolezen žensk starejših od 55 let). Predrakave spremembe pa nastanejo nekaj let prej. Pri ženskah, ki imajo že izražene blage predrakave spremembe materničnega vratu in so okužene s HPV, je tveganje za nastanek raka materničnega vratu stokrat povečano. Pri ženskah, pri katerih odkrijejo hude predrakave spremembe, pa je tveganje tristokrat večje. Rak materničnega vratu spada med redke oblike rakavega obolenja, pri katerem lahko z rednimi pregledi, odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb občutno zmanjšamo število novih bolnic. Izgled prekanceroze je poznan in definiran, anatomska lokalizacija je ugodna za izvajanje enostavnega in poceni presejalnega testa. Ginekolog odvzame bris in opravi mikroskopski pregled cervikalnih celic, t. i. PAP-test. Ime je dobil po odkritelju, dr. Papanicolaou. Ocenjujemo pa ga v treh stopnjah( A, B, C). A - pomeni normalen bris, B - reaktivne spremembe in C - patološke spremembe. C ima več stopenj, ki pa vsaka izmed njih še ne pomeni, da je potrebno zdravljenje.

Zdravljenje je relativno učinkovito
V primerjavi z drugimi raki je zdravljenje, glede na obdobje odkritih sprememb na materničnem vratu, relativno enostavno in učinkovito. Najenostavneje je pri prekancerozah, ki so lahko pozdravljene s krioterapijo, lasersko ablacijo ali konizacijo. V Sloveniji se prekanceroze najpogosteje zdravijo kirurško s konizacijo, kjer se v obliki konusa izreže celotno področje zunanjega materničnega ustja, odstranjeni konus se potem še mikroskopsko pogleda.
Cervikalni karcinom se začne kot intraepitelijska displazija, kjer spremembe obsegajo do ene tretjine debeline epitela – CIN I. CIN II, kjer spremembe zajemajo do dve tretjini epitela, in CIN III, kjer spremembe zajemajo že več kot dve tretjini epitela. CIN III je že huda displazija ali že intraepitelni rak (karcinom in situ). Iz te stopnje raka pa lahko nastane invazivni rak. Povprečen čas prehoda iz blage displazije do intraepitelijskega karcinoma je 6 do 10 let. Vse intraepitelne spremembe ne napredujejo. Povprečen čas prehoda intraepitelijskega raka v invazivnega je prav tako okoli 10 let.
Invazivni karcinom je navadno ploščatocelični karcinom. Podtipi: velikocelični s poroženevanjem, velikocelični neporoženevajoč, mikrocelularni (najslabša prognoza). Poznamo še adenokarcinom in adenoskvamozni karcinom. Redko srečamo sarkom, melanom, limfom ali metastazo karcinoma nekega drugega organa. (Rast je lahko eksofitična (hitro metastazira v maternico) ali endofitična (pogosteje) v debelino stene cerviksa in proti cervikalnemu kanalu.) Širi se per continuitatem z materničnega ustja v okolico, proti maternični votlini ali proti vagini, ko prodre v žile pa tudi okoli cerviksa in ob arteriji uterini v parametrij ter kasneje mehur in rektum. Limfogeno se širi v bezgavke male medenice ob interni in eksterni iliakalni arteriji. Hematogeno zaseva redko in relativno pozno, predvsem v jetra, pljuča in v možgane.

Zelo pomembno zgodnje odkrivanje raka
V Sloveniji obstaja razširjen preventivni program – ZORA ( zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb). Namen programa je zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu. Zaželeno je, da bi ženske hodile na ginekološke preglede vsake tri leta. Doslej so imele ženske v okviru vsakoletnega pregleda pri ginekologu pravico do pregleda brisa materničnega vratu, toda na redne preglede jih je hodila manj kot polovica, čeprav obolevnost za rakom materničnega raku v zadnjih letih narašča. Konec aprila so začela veljati spremenjena navodila za izvajanje preventivnih programov varovanja reproduktivnega zdravja. Preventivni ginekološki pregledi bodo po novem enkrat na tri leta, nanje pa bodo vabljene vse ženske v starosti od 20 do 64 let, tudi tiste, ki nimajo izbranega osebnega ginekologa. Namen programa je doseči, da bo vsaj 70 do 80 odstotkov žensk v starosti od 20 do 64 let enkrat v treh letih opravilo ginekološki pregled in test PAP. Triletno obdobje bo veljalo le za ženske, pri katerih je izvid dveh zaporednih brisov, odvzetih po enoletnem intervalu, negativen. Najprej se bomo torej prepričali, ali je stanje res popolnoma normalno. V primeru, da ima ženska kakršnekoli druge ginekološke težave, mora seveda obiskati ginekologa, ki ji bo, če bo potrebno, odvzel bris, in to ne glede na časovni termin.
dr. svetuje
  • Odzivajte se povabilu vašega ginekologa na redne preglede, tudi če ste brez težav.
  • Kljub temu, da kondom za prenos okužbe s HPV ni stoodstoten, ker so lahko virusi prisotni tudi na zunanjem spolovilu, imejte zaščitene odnose in, če se le da, samo enega partnerja.
  • Svetujte in seznanite svoje otroke s problematiko in posledično naj se ne odločajo za zgodnje spolne odnose.
  • Pozanimajte se za cepljenje za HPV, vendar se zavedajte, da tudi cepljenje ni stoodstotna zaščita.