Oktober 2010, 6.10.2010
Zdravniki svetujejo:
Razstrupljanje
Očiščevalne diete in razstrupljanje telesa
Avtor: asist. Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine
V medijih in tudi drugod lahko pogosto zasledimo navodila za raznorazne očiščevalne diete, namenjene »razstrupljanju telesa«, ki pa v strokovni javnosti večinoma niso deležne posebne pozornosti. Zakaj tako?

Oblike očiščevalnih diet
Tekom let – še posebej v zadnjem desetletju, ko so zahvaljujoč internetu kakršnekoli informacije dostopne prav vsakomur – se je pojavilo brez števila različnih diet, od shujševalnih, očiščevalnih, do vrste prav posebnih diet za posebne namene. Očiščevalne diete lahko v grobem razdelimo v tri večje skupine: 1. Ena izmed najstarejših, poimenovana »Master Cleanse«, datira že več kot 50 let v preteklost. Recept je enostaven – gre za 10-dnevno postenje s pitjem pripravka iz limoninega soka, javorjevega sirupa (namesto tega lahko tudi med) in ščepca pekoče paprike. Na tak način povprečno izgubimo od 2 do 3 kg maščevja v 10 dneh (če je razlika v teži večja, gre predvsem na račun izgube vode in izpraznjenega črevesja). 2. Manj »agresivna« je oblika diete z vlakninami (po navodilih moramo v prehrano vključiti približno 40 g surovih vlaknin dnevno) ali pa s surovo zelenjavo. V obeh primerih naj bi dieta trajala dlje časa, do enega meseca. 3. Zeliščna očiščevalna dieta je nekoliko bolj zapletena, saj je potrebna priprava določenih zelišč, ki jih nato uporabljamo v kombinaciji s postenjem in vlakninsko ali zelenjavno dieto, traja najmanj teden dni, navzgor pa je zanesenjaki časovno sploh ne omejujejo.

Ali take diete delujejo?
Enostaven odgovor na to vprašanje pravzaprav ni možen. Večina ljudi, ki se lotijo tovrstnih diet, se po njih počuti bolje. S tega vidika torej delujejo. Res je, da se določene snovi v telesu kopičijo. Kot primer škodljivih snovi lahko navedemo težke kovine, ki jih večinoma pridno skladiščijo naša jetra. Težava je v tem, da teh snovi prav z nobeno dieto ne moremo izločiti. Tiste, ki jih iz telesa lahko izločamo, izločimo ne glede na to, kakšne diete se lotimo; razlika je morda le v tem, kako hitro se to zgodi. Pri zdravem človeku, ki ima razgibano prehrano – ne glede na vrsto hrane – jetra in ledvice ne trpijo, zato ne potrebujejo nikakršnega posebnega »čistilnega« režima.

Določene diete so lahko tudi škodljive
Za primer vzemimo najbolj znan ekstrem – vegane. V njihovi prehrani primanjkuje določenih aminokislin in maščobnih kislin, ki jih je s hrano povsem rastlinskega izvora praktično nemogoče dobiti v zadostnih količinah. Človek je bil skozi vso svojo zgodovino vsejedec in temu sta – hočemo ali nočemo – prilagojeni tudi naša prebava in presnova. Res je, da povprečen zahodnjak poje mnogo preveč mesa in mesnih izdelkov, kar seveda ni zdravo, a rešitev je v omejevanju količine in zmernosti, ne pa v popolni prepovedi. Na pomanjkanje beljakovin in maščobnih kislin so še posebej občutljivi otroci in starostniki. Alternativa – ne moremo je poimenovati medicina – je pogosto v navzkrižju z »uradno« medicino predvsem zato, ker ponuja razlage in teorije, ki so z znanstvenega vidika večinoma smešne. Kar je škoda, saj so posamične metode lahko povsem koristne. Podobno je z »očiščevalnimi dietami«. Obljube o tem, da se bo telo »razstrupilo «, ali pa celo kar naštevanja vseh škodljivih snovi, ki jih bomo na ta način spravili iz telesa, so s strokovnega vidika privlečene za lase. Dejstvo pa je, da se ljudje po tem, ko opravijo očiščevalno dieto, bolje počutijo, zato seveda ni nobene škode, če kakšno od raznih »prečiščevalnih« metod bolj ali manj redno uporabljajo.

Za koga so očiščevalne diete?
Najbolj pomagajo tistim, ki sicer s hrano in pijačo pretiravajo (kar dandanes žal velja za večino ljudi v razvitih deželah) in se ne držijo redno zdravih prehranskih načel. Z maščobami obremenjena presnova je počasnejša, zato je počasnejša tudi prebava, to pa pomeni, da imajo v črevesju več vsebine kot tisti, ki jedo lahko hrano z obilico vlaknin in imajo hitro prebavo. Posledice neustrezne prehrane
Teh posledic je precej: povišan krvni tlak, sladkor in holesterol, splošno slabo počutje, napetost, utrujenost, nemir in fizična okornost, spremembe na koži in laseh, težave s kislino in zgago, motnje spanja, slabše intelektualne zmogljivosti. Povečan je kalorični vnos, kar pripelje do debelosti (z vsemi pripadajočimi nevšečnostmi). Težava je v tem, da mnogi vidijo tovrstne diete kot »instant« pripomoček za reševanje težav, povezanih z napačnim življenjskim slogom, a temu – žal – ni tako. Nobena kratkotrajna dieta ne more »popraviti« škode, ki jo telesu delamo z nezdravim življenjskim slogom (premalo gibanja in neustrezno prehrano). A če že ne moremo trajno izboljšati življenjskega sloga, so take prehodne diete vsaj korak v pravo smer in boljše kot nič. Le slepiti se ne smemo, da s tem zase storimo dovolj.

Ali so take diete sploh potrebne?
Na kratko: nujne niso, so pa koristne. Daljši – in tudi precej ustreznejši – odgovor pa je, da bi se določenih načel iz »razstrupljevalnih« diet morali večinoma držati vsi; to nevede počno že vsi, ki skrbijo za zdrav režim prehranjevanja, kar pomeni, da mora biti prehrana lahka in uravnotežena, če pa že kdaj pretiravamo, je potrebno bilanco urediti takoj. Naj torej velja: če se držimo reda, očiščevalnih diet ne potrebujemo. Če pa se reda ne držimo, je vseeno koristno, da redno delamo vsaj kakšno kratko očiščevalno dieto. Vzroki, zakaj je to za telo koristno, so sicer nekoliko drugačni od tistih, ki jih naštevajo alternativci, a konec koncev je to čisto vseeno.
dr. svetuje
Nobene škode ni, če poskušamo s kakšno od številnih očiščevalnih diet. Glede na to, da vse temeljijo na podobnih načelih, so približno enako učinkovite.
Če opazimo izboljšanje splošnega počutja, je tako dieto smiselno redno ponavljati. Še bolje je, če se zdravih prehranskih načel držimo redno in trajno, saj potem tovrstne diete sploh niso potrebne.