September 2009, 27.8.2009
Tema meseca:
Rehabilitacija
Življenje po pojavu bolezni srčne mišice
Avtor: Aleksander Marin, dr. med.
Rehabilitacija srčnih bolnikov pomeni obliko prilagajanja na ponovno življenje po nastopu bolezenskega procesa srčne mišice.

Ta ne obsega le redne telesne aktivnosti, ampak vse ukrepe, ki bolniku povrnejo telesno, socialno in duševno ravnotežje. Ima tudi pomembno nalogo, da preprečuje napredovanje bolezni, podaljša življenje in izboljša njegovo kakovost. Odpravljanje dejavnikov tveganja, kolikor je mogoče, naj bo prva stopnica pri rehabilitaciji.

Pri srčnem bolniku poteka rehabilitacija večstopenjsko
  1. stopnja: zgodnja rehabilitacija v bolnišnici
  2. stopnja: nadaljujemo ambulantno rehabilitacijo oziroma v zdravilišču
  3. stopnja: nadaljevanje v vseživljenjsko rehabilitacijo

Za koga je telesna aktivnost primerna?
Pri srčnih bolnikih je telesno obremenjevanje specifično programirano in nadzorovano. Pred vključitvijo v program rehabilitacije je vsekakor treba opraviti zdravniški pregled, obremenitveni test, oceniti psihično stanje in ogroženost. Telesno aktivnost lahko začnejo le bolniki s stabilnim zdravstvenim stanjem. Po skupnih evropskih in slovenskih priporočilih je najprimernejša vadba z zmerno intenziteto (60-85-odstotna maksimalna frekvenca srca). Primerne aktivnosti so hoja, hitra hoja, čiščenje stanovanja, delo na vrtu, rekreativno kolesarjenje, plavanje. Aktivnost pa je pomembna večino dni v tednu in naj traja 30 minut ali več. Predpis je odvisen od stopnje telesne zmogljivosti posameznika.

Kdaj odsvetovati telesno aktivnost?
Pri nestabilni angini pektoris, velikem zvišanju krvnega tlaka, precejšnjem zoženju aortne zaklopke, med boleznijo, ki poteka z zvišano telesno temperaturo, pri nevarnih motnjah srčnega ritma, vnetju srčne mišice ali osrčnika, pri pred kratkim preboleli venski trombozi ali pljučni emboliji, pri neurejeni sladkorni bolezni in hudih ortopedskih boleznih telesna aktivnost ni primerna.

Kdaj in koliko telesne aktivnosti?
Ne stremimo k doseganju velikih obremenitev, saj so lahko te tudi škodljive. Telesna vadba se določa individualno. Pri srčnih bolnikih je to zelo pomembno, saj gre za bolj ogroženo skupino. Zato naj dobi vsak posameznik čim več informacij zdravstvenega osebja, s katerimi je v stiku v začetnih stopnjah rehabilitacije.
Telesna vadba naj bo redna. S tem dosežemo številne prilagoditve, ne odgovore v telesu. Izboljšamo uravnavanje krvnega pretoka, spremembe v mišicah in telesnem ožilju. Pri srčnih bolnikih je pogosto usihanje skeletnih mišic, kar je posledica neaktivnosti mišic. To lahko odpravimo z redno telovadbo.
Programi obremenitve se začenjajo že v postelji, ko bolnik še leži na bolniškem oddelku. Te vaje so nadzorovane in jih predpiše zdravnik. Po odpustu iz bolnišnice se nadaljuje program celovite rehabilitacije v rehabilitacijskem centru (zdravilišču za srčne bolnike ali kot program ambulantne rehabilitacije). Potem se začne vseživljenjska rehabilitacija, vodi pa jo bolnik sam. Priporočam včlanitev v koronarni klub v domačem kraju.