Oktober 2009, 30.9.2009
Dnevnik reševalca:
Reševanje deklice R.
Avtor: Roman Meško, direktor podjetja Pacient d.o.o.
»Zahtevam, da takoj odidete po mojo hčer v bolnišnico na Reko, drugače vas bom dal v cajtnge, na televizijo, povsod vas bom prijavil«, se je drl v telefon oče deklice R.


Dispečer me je poklical in razložil, da je glede na poslano dokumentacijo deklica R, stara 11 let, v bolnišnici na Reki v zelo slabem zdravstvenem stanju, ki se še slabša in zdravniki v bolnišnici odsvetujejo prevoz, ker dvomijo, da bi deklica preživela takšen napor. Natančne diagnoze ne morejo določiti, ima pa izredno oslabelo srce.
Tudi po posvetovanju z zdravniki v Ljubljani glede na prejeto dokumentacijo ni bilo čutiti optimizma. Poklical sem očeta, ki je bil razumljivo ves iz sebe. Ko sem mu razložil, da s tem, ko vpije name, ne bova prišla nikamor, se je zbral in povedal, da je bila deklica na športnih pripravah na Reki. Tam ji je nenadoma postalo slabo in stanje se je slabšalo, zato so jo odpeljali v bolnišnico na Reko, kjer so se trudili, vendar niso našli razloga za pešanje njene srčne mišice. Obljubil sem mu, da bom storil vse, kar je v moji moči, da se deklica prepelje v Ljubljano.

Poklical sem dr. Nino Kosmač, vrhunsko anasteziologinjo, ji pojasnil okoliščine in jo prosil, naj pokliče v bolnišnico na Reki. V pogovoru so ji povedali vse, kar smo že vedeli; da je deklica na koncu z močmi in vprašanje preživetja je bilo čedalje večje. Dr. Kosmačeva se je angažirala in poklicala kolege kardiologe v Ljubljani, kaj svetujejo glede na podatke, ki jih imajo. Vsi so menili, da ji lahko pomagajo le v Ljubljani, pojavljalo pa se je seveda vprašanje, ali bo deklica R. zmogla prevoz.

Po daljšem posvetu z dr. Nino Kosmač, smo se odločili, da bomo šli ponjo kljub ogromnemu tveganju. O tem sem obvestil tudi očeta deklice R. V bolnišnici na Reki smo najavili naš prihod prihodnji dan zjutraj (vse to se je začelo dogajati šele okrog 19. ure). Ob 6. uri sta Klemen in Marko pripravila reanimobil, dr. Nina Kosmač je žrtvovala svoj redki prosti dan in skupaj so pohiteli proti Reki. Ker smo že prej najavili hrvaški policiji, da gre za urgenten prevoz z visoko stopnjo tveganja, so nam od meje dodelili policijsko spremstvo, policista motorista, do bolnišnice, tam je počakal in nato utiral pot nazaj, do slovensko-hrvaške meje.

Ob prihodu je bila deklica R. na koncu z močmi, v nezavesti, saturacija preskrbljenost krvi s kisikom) je bila 63 (normalna vrednost 97-98), utrip srca komaj čuten. Pozneje je dr. Nina Kosmač povedala, da je bilo vprašanje preživetja v urah.

Po namestitvi v reanimacijsko vozilo se je v bolniškem prostoru začela »akcija« dr. Nine Kosmač in Klemena za vzdrževanje vitalnih funkcij, Marko pa se je za volanom čim mirneje in čim hitreje trudil voziti za policistom na motorju, ki jim je utiral pot.

V ljubljanski KC so prispeli v rekordnem času, na triaži KC pa so že čakali zdravniki, kolegi dr. Nine, ki jih je že prej prosila za navzočnost ob prihodu na KC. Deklica je bila takoj nameščena na intenzivni oddelek in tam se je začelo raziskovanje in seveda zdravljenje. Stanje je bilo še kar nekaj dni kritično, vendar so vsaj ugotovili, da gre za akutni, zelo težak miokarditis, vnetje srčne mišice.
Po mesecu dni zdravljenja je bila deklica R. odpuščena iz bolnišnice v domačo nego.

Med številnimi zdravstvenimi transporti iz tujine, ki smo jih opravili v naših 17 letih delovanja, mi je ta ostal posebno v spominu. Zaradi našega hitrega odziva in še po nečem.

Starši ali svojci se sploh niso zahvalili, oglasil se je le ravnatelj šole, ki jo je obiskovala deklica R., in se zahvalil za akcijo, ki smo jo vsi opravili brezplačno.

Je pa zadovoljstvo tlelo v meni še dolgo časa, še zdaj, ko se spomnim na deklico R., ki je nisem nikoli videl, vendar vem, da smo ji rešili življenje.

Ob tem moram poudari tudi, da smo lahko ponosni na naš KC, zdravnike in preostalo osebje, saj imamo vrhunsko usposobljene strokovnjake, katerih delo vidijo le tisti, ki jih potrebujejo, preostali pa jih večinoma omalovažujejo in se zgražajo nad njihovimi prigaranimi plačami.