Maj 2010, 5.5.2010
V gibanju:
S hojo proti artrozi
Gibalne težave starejših
Avtor: asist. dr. Petra Zupet, dr. med., prof. športne vzgoje, spec. medicine športa
V razvitih družbah populacija starejših ljudi narašča v absolutnem številu in v odstotkih glede na celotno populacijo.


Posledica staranja sta upad funkcionalnih sposobnosti in zdravja, delno tudi zaradi zmanjšane telesne aktivnosti. Torej, tudi če smo zelo stari, bodimo telesno aktivni, kolikor je le mogoče.
Spremembe v sestavi telesa in funkcionalnih sposobnostih, ki se pojavljajo s staranjem, so precej bolj izrazite pri tistih, ki so v starosti telesno neaktivni, kot tistih, ki ostajajo aktivni. Kostnomišične in živčne spremembe, ki nas s staranjem doletijo, obsegajo upad mišične mase, kostne mase in natezne moči tetiv in ligamentov. Mišice, tetive in ligamenti postanejo bolj togi, sklepni hrustanec pa šibkejši. Poleg tega se poslabšajo reakcijski čas, koordinacija, ravnotežje in propriocepcija. Z redno vadbo starejši izboljšujejo predvsem moč, vzdržljivost in gibljivost.
Najpogostejša bolezen kostno-mišičnega sistema pri starejših je artroza ali poenostavljeno obraba sklepa. Pogosto so prizadeti kolčni sklepi, kolena in hrbtenica. Bolezen lahko več let ne povzroča nobenih težav, pozneje pa se pojavijo otrdelost sklepa, škripanje, bolečine in zmanjšana gibljivost. S staranjem populacije se število simptomatskih artroz povečuje. Glavni dejavnik tveganja za nastanek artroze je poškodba sklepa, dodatni dejavniki tveganja pa so velika kostna masa, genetske predispozicije, visok indeks telesne mase (čezmerna prehranjenost), nestabilnost sklepa, mišična šibkost, zmanjšana propriocepcija sklepa in težke telesne aktivnosti.
Telesna aktivnost je primerna tudi za ljudi z artrozo sklepa(ov). Vendar jim svetujemo, da prej opravijo natančen zdravniški pregled. Prizadeti sklep, pa tudi moč in raztegljivost pripadajočih mišic, je treba natančno oceniti. Na podlagi tega lahko izberemo pravilno obliko vadbe. Ta mora vključevati specifične vaje z upoštevanjem gibljivosti sklepa, mišične raztegljivosti in mišične moči. Zavedati se moramo, da je pravilno izbiranje aktivnosti eden pomembnejših korakov v zmanjševanju posledic bolezni – zmanjševanje bolečine, povečanje gibljivosti sklepa in izboljšanje kakovosti življenja. Laže nam bo tudi, če se bomo zavedali, da artroze ne moremo pozdraviti, lahko pa upočasnimo njeno napredovanje.

Kakšno obliko vadbe bomo izbrali?
Dokazano je, da redne zmerne telesne aktivnosti v obliki hoje, vodne vadbe in vadbe za moč ne povzročijo artroze in ne pospešijo njenega poslabšanja. Izogibati se je treba zelo intenzivnih aktivnosti, ki neposredno obremenjujejo sklepe.

Kakšne možnosti za vadbo imamo po vstavitvi umetnega sklepa?
Primarni cilj vsaditve umetnega sklepa je bil olajšanje bolečine in povrnitev poglavitne funkcije sklepa. Vendar hoče čedalje več bolnikov po operaciji ostati športno aktivnih. Koliko bo to mogoče, je odvisno predvsem od njihove telesne aktivnosti pred operacijo (ni priporočljivo začeti nove oblike športne aktivnosti po operaciji, ker jih nismo vešči), poteka operacije in tipa vadbe, ki si ga želimo. Na splošno so priporočljive aktivnosti hoja, kolesarjenje in plavanje, lahko tudi golf in ples, pogojno pa tudi veslanje, tek na smučeh in drugo. Vsekakor se ne smemo lotiti tistih aktivnosti, pri katerih bi operirani sklep močneje obremenenjevali ali bi ga obremenjevali s ponavljajočimi se gibi. Izogibati se je potrebno tudi aktivnosti, kjer obstaja večja verjetnost za poškodbo. Končna odločitev mora nastati v pogovoru med bolnikom in zdravnikom, ki ga zdravi.

Torej, za vsakogar je mogoče najti kaj. Izgovorov torej nimamo.

ČAS JE , DA ZA ČNEMO VADBO ! IN TUD I NAŠE GIBAL NE TEŽAVE BODO MA NJ IZRAZ ITE.