Maj 2010, 5.5.2010
Probiotiki:
S probiotiki na dopust
Prebavne motnje na potovanjih
Avtor: doc. dr. Rok Orel, dr. med., spec. pediater gastroenterolog
Dragi bralke in bralci! Imel sem lep in iskren namen, da bi tale moja kolumna v dr. potekala po vrsti kot poglavja v učbeniku. Da bi redni bralci lahko spoznavali svet črevesnih bakterij in probiotikov od A do Ž.


Pa se račun ni izšel. V žurnalizmu v nasprotju z znanostjo ni nekega zapovedanega reda, ampak je največ napisanega (kar se verjetno tudi bere) o aktualnih dogodkih. V prihajajočih mesecih bodo za tiste od vas, ki si to lahko privoščite (finančno in časovno), dopusti.
Eden največjih nesmislov sodobnega časa je zamisel t. i. aktivnih dopustov. Razumnemu človeku se bi zdelo logično, da človek, ki je aktiven večji del leta (vsaj predvidevam, da je večina ljudi v službi aktivna, so pa seveda tudi častne izjeme), med dopustom (beseda je skrajšava arhaizma delopust) ne stremi k izčrpavajoči aktivnosti, ampak si želi za nekaj časa privoščiti pasivno obnavljanje svojega organizma. Ne! Sodobni človek je adrenalinski odvisnež in si želi (ne pa potrebuje) tudi med dopustom nenehnega stresa. O koristnosti ali škodljivosti pozitivnega stresa znanstveniki še razpravljajo. In če povzročijo največji stres v človekovem življenju izguba ljubljene osebe (smrt v družini, ločitev, hčerina poroka), izguba službe in selitev, je izbor prvovrstnih specialitet na stresnem jedilniku zelo omejen. Da se prva vrsta dogodkov pojavlja razmeroma redko, ni dvoma. Druga je v zadnjem času sicer čedalje pogostejša in je že apriori večinoma povezana z (menda v tej obliki ne preveč priljubljenim) dopustom. Tretjo pa si seveda lahko pričaramo sami. Ker je cena nepremičnin sorazmerno visoka, si le redko kdo lahko vsako poletje privošči selitev v novo, še bolj nadstandardno stanovanje. Torej ostanejo na voljo razmeroma ceneni nadomestki – potovanja.
Ja, ja, prav ste prebrali. Tudi potovanja so za večino ljudi neizmerno stresen dogodek. Samo pomislite na dneve priprav, pakiranja, letalskih in hotelskih rezervacij, pa skrbi, kako stroške vnesti v vsakdanji družinski proračun. Pa potem zastoji na cesti in na letališčih, izgubljena prtljaga, neprijetno poseganje v našo zasebnost pri pregledih pred vkrcanjem na letalo …
Pa hoteli in penzioni, ki obljubljajo več, kot lahko ponudijo. Pa nepredvidljivo vreme, oderuške cene, prekanjeni domačini, ki nam s hlinjeno prijaznostjo izvabijo iz denarnice prenekateri težko privarčevani denar. Prenatrpane plaže, vrste pred galerijami in muzeji in obupen občutek, da nam zmanjkuje časa, da bi lahko pogledali, preizkusili, doživeli vse, kar smo si zamislili, da bi bilo nujno na dopustu. Stres, stres, stres!

Kadar smo v stresu, organizem slabi
Stres zelo oslabi naš imunski sistem, s tem pa naše telo na milost in nemilost izpostavi raznim škodljivostim. In če med »delavnim« delom leta naš organizem slabijo preobilica dela in neurejeni odnosi v delovnem (upam, da ne tudi domačem) okolju, potem ga med počitnicami slabi naš aktivni dopust. Da se z uporabo določenih probiotikov lahko pomembno zmanjša negativni učinek stresa na telesno imunost, ste tudi že prebrali. Torej lahko uporaba probiotikov pred dopustom in med njim nekoliko ublaži njegove škodljive posledice. No, tudi počitek krepi imunski sistem. Zato se, prosim, ko se vrnete z dopusta v službo le brez slabe vesti odpočijte. Vaš organizem vam bo hvaležen. Dolgoročno pa verjetno tudi delodajalec, saj boste zdravi in spočiti učinkovitejši.

Kaj vse lahko človek doživi na potovanjih
Marsikaj! To vsi zelo dobro vemo. Z zelo veliko verjetnostjo lahko pričakujemo, čeprav tega nočemo predvideti kot del našega rednega urnika, da bomo na dopustu imeli prebavne težave. Drugo okolje, drugačna hrana, druge higienske navade in predvsem drugačne »domače bakterije«. Verjetnost, da boste imeli na potovanju prebavne težave, strokovno se jim reče »driska na potovanjih«, čeprav gre poleg driske lahko tudi za bruhanje, trebušne krče, celo krvavitve iz prebavil, je seveda odvisna od vašega kraja potovanja. Če potujete v druge evropske države (manj razvite in higienične so izvzete), je ocenjena verjetnost neljubega dogodka okrog 10 odstotkov. Če potujete v južne dele Azije, v Afriko, v Južno Ameriko se giblje med 50 in 80 odstotki. To pa je že tolikšna verjetnost, da bi bilo pošteno, če bi vas turistična agencija opomnila, da boste verjetno dva do pet dni svojega predvidenega dvotedenskega dopusta preživeli na stranišču. Ali v obcestnem grmovju, če ste ljubitelji različice, ki ponuja bolj »neposreden« stik z resničnim življenjem obiskane dežele.

Kaj povzroči drisko na potovanju
Črevesni mikroorganizmi. Predvsem bakterije in paraziti. V nasprotju z drisko, za katero obolevamo v nepočitniškem delu leta in na domačih tleh, ki jih največkrat povzročajo črevesni virusi. Med bakterijskimi povzročitelji je absolutni favorit drisk na potovanjih t.i. Escherihia coli, katere glavna lastnost je, da proizvaja toksin. Ta povzroči, da začno črevesne celice v velikanski količini izločati v črevo vodo. To vsekakor zanimivo patofiziološko dogajanje doživlja popotnik kot obilno vodeno tekočo drisko s po deset in več odvajanji na dan, kar lahko hitro resno izsuši organizem. Z veliko sreče boste lahko manjše izgube tekočine nadomestili s kokakolo ali pivom, nekoliko manj si boste morali postreči s rehidracijskimi elektrolitno glukoznimi raztopinami, izdelanimi za to, z najmanj sreče pa boste končali na infuziji v lokalni bolnišnici. To je lahko že spet počitniško doživetje, ki se ga boste spominjali še več let. In ne pozabimo. Približno enako kot Escherichia učinkuje tudi njen »veliki brat« Vibrio kolere, le da je njegov učinek na kvadrat. Ja, kolera je bila skupaj s kugo še pred nekaj stoletji najpriljubljenejši morilec tudi v babici Evropi. In je še kako dejavna na nekaterih bolj eksotičnih turističnih krajih. Še stilski namig. Če boste na potovanju dobili (tudi razmeroma blago) vodeno drisko, vsekakor po vrnitvi domov vsem znancem in sodelavcem raztrobite, da ste preboleli pravo kolero. Vašemu potovanju boste pridali še posebno eksotičen in avanturističen pridih. Verjemite mi, mnogi vam bodo zavidali. Slovenec Slovencu tudi drisko zavida!
Z drugega konca repertoarja okužb na potovanjih lahko poberemo bitjeca, ki bodo iz črevesa začela vdirati v vašo sluznico, od tam pa še v globlje sloje črevesa, mogoče tudi v kri. Vaše črevo, če bi ga lahko pogledali od znotraj, bo podobno veliki odprti in gnojni rani. To boste občutili kot boleče krče v trebuhu, vaša driska pa ne bo tako tekoča, ampak bo v blatu vidno precej krvi. Lahko boste imeli tudi vročino, glavobol, skratka, zdelani boste do konca. V skrajnem primeru bodo bakterije, ki vdrejo v kri, lahko povzročile tudi sepso in takrat boste res potrebovali konkretno bolnišnično zdravljenje. Samo upate lahko, da ni edini usposobljeni kompetentni strokovnjak v bližini vaški vrač. Takšne zgodbe navadno povzročijo šigele, salmonele, kampilobaktri in amebe. Zadnje niso bakterije, ampak majhne, prav ljubke, pa zato nič manj nevarne praživalice.
In ko smo že pri praživalih (za nepoznavalce, to niso dinozavri in mamuti, ampak mikroskopsko majhna bitjeca), je mogoče, da se boste nalezli lamblij. Povzročajo sicer razmeroma blago drisko, so pa zelo trdovratne. Če za večino bakterij, ki povzročajo drisko, velja, da se v nekaj dneh ob izrazitem odporu naših domačih obrambnih sil, naših »normalnih« črevesnih bakterij in imunskega sistema« »izčistijo« iz črevesa, pri praživalih ni tako. Znebili se jih bomo šele s konkretnim antibiotičnim oz. antiparazitskim zdravljenjem. Če imate v črevesu dovolj lamblij, nimate le driske, ampak je lahko moten tudi prehod hranil iz črevesa v organizem. Temu strokovno rečemo motena absorpcija. Se pravi, čeprav boste normalno jedli, vaš organizem ne bo mogel dobiti dovolj potrebnih hranilnih snovi. Drage dame, v vsaki slabi stvari je tudi kaj pozitivnega. Shujšale boste.

Kako preprečimo pojav driske na potovanju
Najpomembnejši so higienski ukrepi. Pijte le pijače iz originalne embalaže, jejte le dobro termično obdelano hrano v kar se da zanesljivih lokalih. Ne jejte ničesar surovega. Redno si umivajte roke z neoporečno vodo (najbolje iz steklenice) in razkužilom. In jemljite probiotike, ki so namenjeni preprečevanju drisk na potovanju. Kakšne so posebnosti teh probiotikov? V katerih lastnostih se razlikujejo od drugih? Predvsem v tem, da vsebujejo specifične mikrobne seve, ki usmerjeno preprečujejo naselitev, razmnoževanje in škodljive učinke tistih vrst bakterij in praživali, ki povzročajo takšno drisko. Ali so probiotiki, ki so namenjeni zdravljenju navadnih infekcijskih drisk, primerni? Večinoma ne! Probiotiki, s katerimi uspešno zdravimo navadne infekcijske driske, premagujejo predvsem črevesne viruse (ki so glavni povzročitelji driske v domačem okolju), proti patogenim bakterijam in praživalim pa so večinoma neuspešni. Zato kupite probiotike, ki so dokazano uspešni prav pri preprečevanju driske na potovanju. In najučinkovitejši bodo, če jih bomo začeli jemati že teden dni pred potovanjem.
Driske na potovanju ne moremo popolnoma preprečiti, lahko pa precej zmanjšamo njeno verjetnost. Zato vzemite s seboj še rehidracijsko raztopino. Pa dovolj denarja za plačilo zdravljenja v bolnišnici. Nič hudega, če ga boste prinesli nazaj domov.