April 2011, 2.4.2011
Dermatologija:
Seboroični dermatitis
Značilna obdobja poslabšanj in izboljšanj
Avtor: asist. Lilijana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerolog
Seboroični dermatitis je zelo pogosta kronična vnetna dermatoza, ki jo lahko nadzorujemo z ustrezno nego kože in ustreznim zdravljenjem.


Obolela so tista področja kože, ki so zelo bogata z žlezami lojnicami: lasišče in rob lasišča, predel za uhljema, sluhovoda, čelo, obrvi in obraz, predvsem področje ob nosu. Na trupu se lahko pojavi nad prsnico in med lopaticama, ob popku ter v kožnih gubah.
Zanimivo je, da nam povzroča težave v različnih življenjskih obdobjih. Značilno se pojavlja pri večini dojenčkov v prvih treh mesecih starosti in nato spontano izzveni. Pri otrocih seboroičnega dermatitisa ne poznamo. Ponovno se lahko pojavi v odraslem obdobju, najpogosteje okrog 40. leta starosti. Približno 3–5 % ljudi trpi za to boleznijo. Moški imajo več težav kot ženske. Prhljaj, ki predstavlja najblažjo obliko seboroičnega dermatitisa, je veliko pogostejši, ima ga skoraj vsak četrti človek.
Vzrok za nastanek seboroičnega dermatitisa ni popolnima jasen. Na bolezen vpliva veliko dejavnikov. Najpomebnejšo vlogo pri nastanku bolezni ima najverjetneje kvasovka Pityrosporum ovale, ki normalno živi na človeški koži. Seboroični dermatitis nastane kot posledica nepravilnega vnetnega odgovora našega organizma na to, sicer neškodljivo prebivalko naše kože. Ni znano, zakaj nekateri ljudje razvijejo seboroični dermatitis, drugi pa ne. Bolezen zagotovo ni nalezljiva. Vlogo pri nastanku bolezni ima tudi povečano izločanje loja, ki je povezano s hormonskimi dejavniki. Moški spolni hormoni ali androgeni spodbujajo lojnice, da izločajo več loja. Med dejavniki, ki bolezen poslabšajo, je zagotovo tudi stres. Seboroični dermatitis je izredno pogost in neodziven na zdravljenje pri ljudeh, ki imajo aids, in pri tistih, ki imajo nekatere bolezni živčevja, kot je na primer Parkinsonova bolezen. Veliko ljudi opaža izboljšanje težav poleti in poslabšanje pozimi. Ultravijolični žarki, ki so del sončne svetlobe, namreč zavirajo rast kvasovke P. ovale.
Za postavitev diagnoze nimamo posebnih testov in jih tudi ne potrebujemo. Dovolj je le značilen izgled kožnih sprememb na značilnih mestih, to je na mestih, kjer je koža zaradi velikega števila žlez lojnic bolj mastna.

Seboroični dermatitis pri odraslih
Najpogostejša oblika bolezni pri odraslih je prhljaj. Koža celotnega lasišča se drobno lušči, luščenje pa ni posledica suhosti lasišča. Seboroični dermatitis na srečo ne povzroča izpadanja las. Kadar je vnetje kože bolj izraženo, opazimo v lasišču rdečkaste luščeče se predele, ki lahko srbijo. Vnetje se širi tudi na čelo, za uhlje in v sluhovode. Na obrazu je najpogosteje prizadet predel obrvi in okrog nosu, včasih tudi očesne veke. Na teh mestih je koža pordela in luščeča, pri nekaterih ljudeh je spremljajoča težava tudi srbež ali pekoč občutek. Redkeje, še posebej pri moških najdemo podobne kožne spremembe tudi na trupu: nad prsnico in med lopaticama, v kožnih gubah, pod dojkama, v pazduhah in v koraku. Značilnost bolezni je kroničen potek. Izmenjujejo se različno dolga obdobja poslabšanj in izboljšanj.

Seboroični dermatitis pri dojenčkih
Kljub temu, da gre za isto bolezen, se pri dojenčkih kaže drugače. Pojavi se že v prvih tednih življenja, najverjetneje zaradi delovanja materinih spolnih hormonov, ki so še pred porodom preko placente prešli v otrokov krvni obtok. Na vrhu lasišča se pojavijo rumenkaste mastne luske, ki se težko odstranijo. Pojav, ki gwa imenujemo temence, opazimo vsaj v blagi obliki skoraj pri vseh dojenčkih. Redki dojenčki imajo težji potek bolezni. V tem primeru se rdečkaste, luščeče spremembe pojavijo tudi na obrazu, za uhlji ter v vseh pregibih. Značilna je obolela tudi koža pod plenico. Včasih bolezen zaplete tudi naknadna okužba z bakterijami ali glivico Candido. Do 6. meseca starosti vse spremembe spontano izginejo in seboroični dermatitis se lahko ponovno pojavi šele po puberteti, ko se poveča aktivnost spolnih hormonov.

Zdravljenje seboroičnega dermatitisa
Ker ima bolezen kronični potek in ker je ne moremo dokončno ozdraviti, moramo biti pri zdravljenje potrpežljivi in vztrajni.
Za temence dojenčkov običajno zadostuje uporaba blagih otroških šamponov ter nežno odstranjevanje lusk z otroškim glavnikom. Če so luske zelo trdovratne, pomaga, da jih večkrat čez noč namažemo z oljem in nato nežno odstranimo. V vsakem primeru je bolezen v tem življenjskem obdobju prehodna nevšečnost.
Pri odraslih se težave ponavljajo. Seboroični dermatitis lasišča najuspešneje zdravimo s šamponi, ki vsebujejo učinkovine, ki odstranjujejo kvasovko P. ovale. Take snovi so npr. cinkov pirition, žveplo, selenov sulfid ali azolne učinkovine. Bistveno je, da šampon na lasišču pustimo učinkovati 5–10 minut in ga nato temeljito izperemo. Šampone z zgoraj naštetimi učinkovinami lahko brez recepta kupimo v lekarni. Sprva jih uporabljamo vsak dan, po umiritvi težav pa za preprečevanje ponovitve dvakrat tedensko, oziroma po potrebi. Če je izraženo tudi vnetje z rdečino in srbežem, lahko za krajši čas predpišemo kortikosteroidne pripravke.
Če se seboroični dermatitis pojavi na koži obraza in trupa, lahko za umivanje namesto običajnega mila prav tako uporabljamo zgoraj naštete šampone. Učinkovite so tudi kreme, ki vsebujejo protiglivične azolne učinkovine, ki jih nanašamo na obolela mesta dvakrat dnevno, dokler težave ne izginejo. Ko se rdečina spet pojavi, jih spet pričnemo uporabljati. Kortikosteroidnih pripravkov za kožo obraza ne uporabljamo. Včasih, kadar z zgoraj naštetimi ukrepi nismo uspešni, predpišemo zaviralce kalcinevrina (pimekrolimus ali takrolimus). Kot izhod v sili si pri zelo trdovratnih oblikah seboroičnega dermatitisa pomagamo z izotretinoinom v obliki kapsul, ki močno zmanjša izločanje loja zaradi zaviralnega delovanja na žleze lojnice.
Nič manj pomembno vlogo od zdravljenja pri obvladovanju seboroičnega dermatitisa igrata higiena in nega kože. Pri blagih oblikah bolezni velikokrat celo zadostujeta in zdravljenje niti ni potrebno. Že redno umivanje kože z neagresivnimi sredstvi za umivanje odstranjuje loj in prepreči razraščanje kvasovke P. ovale. Dobra higiena mora biti doživljenjska zaveza. Ker se bolezen lahko poslabša ob uporabi premastnih mazilnih podlag, je treba izbrati tudi ustrezno negovalno kremo. Pogosto je potrebno zamenjati in preizkusiti različne negovalne pripravke in najti sebi najprimernejšega.
Seveda tudi z ustrezno nego in zdravljenjem bolezni ne moremo v celoti odpraviti in občasnih poslabšanj bolezni ne moremo vedno preprečiti. Dosežemo pa, da je bolezen znosnejša, da je ponovitev manj in da so takrat spremembe na koži manj vidne in estetsko manj moteče.
Včasih je seboroični dermatitis težko ločiti od drugih dermatoz, kot so luskavica, rozacea, atopijski dermatitis in glivične okužbe kože. Pri nejasnih ali trdovratnih primerih je potreben posvet pri dermatologu, ki bo postavil pravo diagnozo in svetoval ustrezno nego in zdravljenje.
dr. svetuje
Zdravljenje seboroičnega dermatitisa je v glavnem usmerjeno v obvladovanje kvasovke P. ovale.
  • Pomembno vlogo pri nadzorovanju seboroičnega dermatitisa imata higiena in nega kože.
  • Pri nejasnih ali trdovratnih primerih je potreben posvet pri dermatologu, ki bo postavil pravo diagnozo in svetoval ustrezno nego in zdravljenje.