April 2010, 7.4.2010
Tema meseca:
Seneni nahod
Alergija na cvetni prah
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
Ob pogledu skozi okno in prisluškovanju jutranjega ptičjega petja nam je vsem jasno, da v našo deželo prihaja pomlad. Narava prinaša s seboj novo življenje, bohotenje in veselje.


Hkrati pa skoraj petina Slovencev (podobno je tudi po Evropi!) začne kihati, si briše vodeni nahod iz nosu ali omenja zamašeni nos, toži zaradi pekočih in rdečih očesnih veznic ter se pritožuje zaradi srbenja v ustih, žrelu, nosu in ušesih. Pogosto nastane tudi kratkotrajna izguba občutka za okus in voh. Nekateri začnejo spet močneje kašljati, občutijo dušenje ter slišijo piske nad pljuči, bronhialna astma se lahko poslabša in morda je treba v tem času tudi povečati dnevno dozo zdravila proti astmi!
Poznate naštete bolezenske znake? Seveda! Saj to je seneni nahod, ki mu pravilneje rečemo tudi sezonski alergijski rinitis in NI le posledica alergije na seno, kot bi lahko kdo zmotno mislil. Povzroča ga alergija na pelod (cvetni prah), ki je v zraku med cvetenjem rastlin. Alergija najbolj prizadene zgornja dihala (nos, sinuse, žrelo) in oči.
Pojavnost senenega nahoda je največja med pomladnimi in poletnimi meseci, velikokrat pa resno omejuje kakovost življenja. Navadno smo prav v teh dneh leta ljudje veliko na prostem.
Časovna napoved bolezni in trajanje pri posamezniku sta torej odvisna od tega, na kakšen (kateri) cvetni prah je oseba alergična, kolikšna je količina cvetnega prahu v kubičnem metru zraka in kakšne so vremenske razmere. Na sproščanje in količino cvetnega prahu vplivajo veter, dež in sončna pripeka. Rastline sproščajo cvetni prah že zgodaj zjutraj. V sončnem vremenu se odpre več cvetov, zato količina peloda v zraku narašča. Največja koncentracija peloda v zraku je zgodaj zvečer. Ob vetrovnem, vlažnem vremenu se ta zlahka razširja v okolico. Pravo olajšanje povzroči šele dež.
Februarja in marca cvetita jelša in leska; marca in aprila topol, vrba, brest; aprila in maja breza; borovci in trave maja; lipa junija, žita maja in junija.

Telo se poskuša zavarovati
Celice v nosni, ustno-žrelni in očesni sluznici pridejo v stik s cvetnim prahom. Telo »misli«, da je cvetni prah škodljiv in začne izdelovati protitelesa (imunoglobuline E oz. IgE), ki »napadejo« cvetni prah. Te reakcije vodijo k sproščanju snovi HISTAMIN in tako posledično nastanejo že prej našteti bolezenski znaki (kihanje, vodeni izcedek iz nosu, kašelj, pekoče očesne veznice in žrelo). Kajenje in vdihovanje izpušnih plinov še dodatno poslabšata bolezen.
Seneni nahod se pogosto prvič izrazi v najstniških letih in raziskave kažejo, da se lahko z leti preobčutljivost za cvetni prah zmanjšuje.
Verjetnost, da se bo pri vas izrazil seneni nahod, je večja, če imate sorodnike z ekcemom, astmo ali katero drugo alergijsko boleznijo.
Osebni zdravnik bo najverjetneje že na podlagi vašega opisa težav takoj, brez posebnih preiskav, pomislil na seneni nahod. Bodite natančni pri časovnem opredeljevanju svoje bolezni (predvsem mislim na mesece in tudi dele dneva, ko imate najhujše težave!).
Občasno je treba za natančno diagnozo opraviti še kožne teste (na kožo vbodejo majhno količino »sumljive« snovi, alergena, in nato pregledajo količino krvnih protiteles proti temu) in krvni test za določitev morebitnih protiteles proti določenemu alergenu.

Navzkrižna alergija
Omenila bi rada še možnost tako imenovane navzkrižne alergije, ki se lahko pojavi ob alergiji na pelod dreves (najpogosteje pri brezi). Bolniki lahko razvijejo zaradi navzkrižne alergije tudi alergijo na pečkato ali koščičasto sadje, na lešnike, orehe, zeleno, kivi, janež in drugo.
Zdravljenje senenega nahoda naj se začne z izogibanjem vdihavanja cvetnega prahu, o katerem vemo (ali sumimo), da nam povzroča težave. Med največjo dnevno koncentracijo peloda ostanite raje v zaprtem prostoru. Obvestila o koncentraciji cvetnega prahu v slovenskih krajih lahko dobite že na spletnih strani in v drugih medijih (TV, radio, časopis). Težko se je popolnoma izogniti stiku s cvetnim
prahom/pelodom, pa vendar:
  • zaprite vrata in okna, posebno ob lepem vremenu,
  • zračite stanovanje zgodaj zjutraj. V mestu je največ peloda zvečer,
  • po sprehodu in športni aktivnosti stresite in zamenjajte oblačila ter se tuširajte,
  • ne nabirajte cvetja in ne dajajte svežega cvetja v vazo,
  • na vasi je več cvetnega prahu zjutraj, zato se ognite kampiranju
  • ne spuščajte hišnih ljubljenčkov v hišo, kadar je koncentracija peloda največja, oziroma jih tuširajte,
  • ne kadite v bivalnih prostorih,
  • v kritičnem času preživljajte dopust v višjih legah in ob morju, kjer je manj peloda,
  • sprehajajte se med dežjem ali po njem.
Zdravnik vas bo zdravil stopenjsko glede na težavnost bolezni.

Pomembno vlogo imajo zdravila ANTIHISTAMINIKI, ki jih imamo v Sloveniji kar veliko in si lahko nekatere kupite v lekarni brez zdravnikovega recepta. Antihistaminiki lahko povzročajo zaspanost.
LOKALNE, NOSNE SPREJE, ki vsebujejo steroid, lahko začnete uporabljati že nekoliko pred sezono za vas škodljivega peloda. Zanje potrebujete zdravnikov recept!
OČESNE KAPLJICE pomagajo pri očesnih alergijskih težavah.
Če so vaše težave zelo dolgotrajne in nadležne, do zdaj predpisana zdravila pa vam niso omilila bolezni, vam bo osebni zdravnik priporočil obisk specialista, alergologa, in morda se boste odločili za t. i. IMUNOTERAPIJO. Specifično imunoterapijo izvaja specialist in ji rečemo tudi specifično cepljenje proti alergiji na določen
antigen.
Mnogi med vami prisegate na akupunkturo, homeopatijo in preostale komplementarne metode zdravljenja. Primerne so v preventivne namene. Nekaterim pomagajo, hkrati pa nimamo veliko študij o dejanski učinkovitosti zdravljenja, ki bi temeljile na dokazih, zato se pred jemanjem določenih substanc natančno pozanimajte!
Med nosečnostjo se lahko pri ženskah, ki so že prej imele sezonski alergijski rinitis, ta poslabša, ni pa nujno. V splošnem se mora nosečnica izogibati zdravilom oziroma jih jemati v najmanjši dozi, ki je še učinkovita za preprečevanje bolezenskih znakov sezonskega rinitisa. Ob blagih znakih naj si spira nos večkrat na dan s fiziološko raztopino, če pa ta ni dovolj učinkovita, ji bo zdravnik predpisal močnejše (kortikosteroidni) nosno pršilo.
Zdravljenje s pršilom je precej manj škodljivo kot jemanje enake substance v obliki tablet! Tudi nekateri antihistaminiki (npr. loratadine) so dovoljeni. Dekongestive (psevdoefedrin) odsvetujemo v prvem trimesečju in med celotno nosečnostjo, če ima nosečnica zvišan krvni tlak! Med nosečnostjo NE začenjamo zdravljenja z
imunoterapijo.

Seneni nahod je bolj nadležna kot nevarna bolezen.

Opazujte se in spremljajte morebitno poslabšanje bolezni.