Maj 2009, 7.5.2009
Tema meseca:
Sezonski rinokonjuktivitis
Najpogostejša oblika alergije
Avtor: Aleksander Marin, dr. med.
Sezonski rinokonjuktivitis je najpogostejša oblika alergijskih bolezni. Težave povzročajo pelodi v cvetnem prahu rastlin, ki so sicer neškodljive snovi iz okolja, na katere se imunski sistem neprimerno odzove.

Zato govorimo o sezonskem alergijskem rinokonjuktivitisu. Takšne težave naj bi imelo več kot 20 odstotkov ljudi. Pojavljajo se v drugi dekadi življenja. Iz napovedi je razvidno, da se bo bolezen še širila.

Kako prepoznamo sezonski rinokonjuktivitis?
Težave se pojavijo zaradi vnetnega dogajanja v nosni sluznici in/ali očesni veznici. Sezonski rinokonjuktivitis se kaže kot draženje nosne sluznice in/ali očesne veznice, kihanje, voden izcedek iz nosu, neprehodnost nosu, srbeče, solzno in rdeče oko, srbeče mehko nebo in srbenje ušes. Bolezen zmanjša kakovost življenja, če je ne zdravimo, se pri 20-40 odstotkih bolnikov razvije astma.
Sezonski rinokonjuktivitis moramo ločiti od večinoma klinično šibkeje izraženega celoletnega alergijskega rinitisa. Pri njem se težave ne pojavijo le med cvetenjem, ampak so ves čas navzoče in tudi stalne. Najpogostejša alergena sta pršica in alergeni domačih živali.

Kaj povzroča težave?
Težave povzročajo snovi, ki se sproščajo ob cvetenju rastlin in sproščanju peloda, moških zarodnih celic. Ker te snovi vdihavamo, govorimo o inhalacijskih alergenih. Poznamo pelode dreves, trav in plevelov. Pelod prenašajo do ženskih delov cvetov veter ali žuželke. Rastline so tako lahko vetrocvetke ali žužkocvetke. Ker je v zraku največ cvetnega prahu vetrocvetk, so te pomembnejše za alergije. Vendar lahko tudi pelodi žužkocvetk v njihovi neposredni okolici povzročajo težave.

Kdaj se pojavijo težave?
Različne rastline cvetijo v različnih obdobjih. Zgodaj pomladi leska in jelša, aprila breza, maja in junija trave in pozno poleti zeli in pleveli.
Koncentracija cvetnega prahu v zraku je odvisna od podnebnih razmer in s tem tudi od časa cvetenja dreves, trav in zeli. Ko so zime tople ali kratke, začnejo rastline sproščati cvetni prah že zgodaj, lahko tudi januarja. Za čas cvetenja sta pomembni dolžina svetlega dela dneva in moč sončnega obsevanja. Koncentracija cvetnega prahu začne naraščati spomladi in je v zraku odvisna tudi od vremenskih razmer: temperature in vlažnosti zraka, padavin in vetra. Koncentracije v zraku so manjše, ko je temperatura zraka nižja, vlažnost zraka večja, ko dežuje in tudi ko je sušno obdobje. V obmorskih krajih je koncentracija manjša, ko piha jugo, ki prinese zrak brez cvetnega prahu.

V spodnji razpredelnici so povzeto poročilo iz leta 2008 z datumi fenoloških faz cvetenja navedenih rastlin iz petih postaj po Sloveniji in datumi košnje.
rastlina/postaja Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Portorož
navadna leska 28. januar 12. januar 12. februar 27. januar 25. januar
navadna breza 16. april 2. april 8. april 28. marec -
travniška latovka 28. april 22. april 21. april 30. april 25. april
pasja trava 29. april 25. april 5. maj 3. maj 1. maj
lipa 3. junij 31. maj 9. junij 14. junij 31. maj
košnja 26. maj 14. maj 17. maj 18. maj -
Vir: http://www.arso.gov.si/vreme/agrometeorologija/feno_tabele_2008.html

Podatke o meritvah koncentracije cvetnega prahu v zraku lahko v Sloveniji spremljamo na internetni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (www.arso.gov.si/vreme/napovedi in podatki/bio.html).

Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu
Vse vrste peloda niso enako alergogene. To pomeni, da pelodi različnih vrst povzročajo različno hude reakcije. Med zelo alergogene rastline spadajo: breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija, tudi pelin. Med srednje alergogene rastline uvrščamo: lesko, jelšo, hrast, jesen in pravi kostanj. Nizko alergogeni so topol, bezeg, javor, brest, oreh, divji kostanj, hmelj ter pelodi plevelov in zeli. Medtem ko pelodi iglavcev niso alergogeni.

Kako z zdravnikom ugotovimo povzročitelja težav?
Najpomembnejša je anamneza - natančen opis težav. Kdaj v letu se pojavijo težave, kdaj so najhujše in kako dolgo trajajo. Klinični pregled je v pomoč večinoma le, ko se težave že pojavijo. Kateri pelodi povzročajo težave, ugotovimo s pomočjo dobre anamneze in izvidov alergološkega testiranja. S kožnimi vbodnimi testi lahko testiramo preobčutljivost na določene alergene. Standardna serija alergenov je določena in vsebuje veliko večino alergenov, ki v našem okolju povzročajo senzibilizacijo. Pomembno je, da testiramo z alergeni, ki so po anamnezi najverjetnejši povzročitelj alergijskega rinokonjuktivitisa.

Kako huda je bolezen?
Sezonski alergijski rinokonjkutivitis lahko povzroča občasne težave pri vsakodnevnih dejavnostih in poslabša kakovost življenja. Če znaki večino časa niso moteči, je bolezen blaga. Če ti že ovirajo nekatere vsakodnevne dejavnosti, je bolezen zmerno težka. Pri močno oviranih vsakodnevnih dejavnostih ali oviranem opravljanju poklica je bolezen težka.

Kako si lahko pomagamo sami? Kako nam lahko zdravnik?
Najpomembnejše je preprečevanje stika z alergeni. Treba se je izogibati pelodom, ki povzročijo težave. V sončnem in vetrovnem vremenu je v zraku veliko peloda, manj ga je v deževnem vremenu. Bivalnih prostorov ne zračimo v jutranjih in večernih urah, ampak ob deževnem vremenu. Med visoko koncentracijo peloda v zraku se zadržujemo v zaprtih prostorih. Omejimo se na dejavnosti v zaprtih prostorih. Če opravljamo aktivnosti v naravi, je koristna uporaba zaščitnih sredstev, ki zmanjšujejo ali preprečujejo stik cvetnega prahu z nosno sluznico in/ali očmi (maske, plavalna očala). Med cvetenjem lahko tudi zamenjamo kraj bivanja.
Cvetnemu prahu se težko popolnoma izognemo. Kadar le izogibanje alergenu ne odpravi znakov, zdravimo z zdravili. Ta začnemo med zdravljenjem senenega nahoda jemati vsaj 14 dni, preden pričakujemo prve težave, in jih jemljemo redno vso sezono cvetenja rastline, na katero smo alergični.
Uporabljamo antihistaminike, ki blokirajo histaminske receptorje. Zato se vnetje klinično ne izrazi. Novi antihistaminiki so učinkoviti, delujejo hitro v 20 do 60 minutah in imajo malo stranskih učinkov. Ne povzročajo zaspanosti kot starejše generacije teh zdravil.
Druga skupina zdravil so lokalni glukokortikoidi in antihistaminiki v obliki kapljic za nos in oči ali pršil za nos. Vsa ta zdravila delujejo lokalno na sluznico, kamor jih nanesemo. Slabo se vsrkajo v kri in zato zelo redko povzročajo sistemske stranske učinke. Glukokortikoide v tabletah uporabljamo izredno redko in za kratek čas.

Imunoterapija?
Pri tem ambulantnem zdravljenju, po posebnem protokolu, bolniku v podkožje vbrizgavamo alergen. Specifična imunoterapija (SIT) poteka z namenom, da bi pri bolniku zmanjšali znake alergijske bolezni. Uporablja se pri bolnikih, ki imajo izrazite težave kljub izogibanju alergenu in prejemanju zdravil, in pri tistih, ki imajo pelodno astmo. Številne študije so dokazale, da je SIT učinkovit način zdravljenja alergijskega rinitisa. V redkih primerih alergijsko bolezen povsem pozdravi, žal pa ni učinkovit pri vseh bolnikih. Učinek SIT naj bi trajal vsaj šest let po končanem zdravljenju. Študije tudi dokazujejo, da sta pojavljanje sezonske simptomatike in potreba po zdravilih precej manjša v skupini bolnikov, ki so bili zdravljeni z imunoterapijo. SIT je dodatek k zdravljenju z zdravili in preventivnim ukrepom, in ne njihova zamenjava. Najučinkovitejši je pri bolnikih, ki so senzibilizirani z enim ali le dvema alergenoma. V zadnjem času se uporablja tudi imunoterapija, ki jo bolnik z apliciranjem alergena pod jezik opravlja doma, tako imenovana sublingvalna imunoterapija.
dr. svetuje
Preprečevanje stika z alergeni?
  • Izogibajte se pelodom, ki vam povzročajo težave.
  • Bivalnih prostorov ne zračite v jutranjih ali večernih urah, ampak ob deževnem vremenu.
  • Med visoko koncentracijo pelodov v zraku se zadržujete v zaprtih prostorih.
  • Omejite se na dejavnosti v zaprtih prostorih.
  • Če imate možnost, zamenjajte med visoko koncentracijo vam škodljivih alergenov kraj bivanja.
  • Kadar zgoraj omenjeni ukrepi ne pomagajo, je potrebno zdravljenje z zdravili.