Junij 2010, 2.6.2010
Dermatologija:
Sonce in zaščita
Preobčutljivost kože na sončne žarke
Avtor: Nataša Grebenšek, dr. med., spec. dermatovenerolog
Ljudje se sicer čedalje bolj zavedamo pomena zaščite pred sončnimi žarki, vendar je ta pogosto omejena le na čas, ki ga preživimo na počitnicah ob morju ali na smučanju.


Ob vsakodnevnem izpostavljanju soncu na poti v službo ali ob športnih aktivnostih na prostem pa na to večinoma pozabimo.
Sončni žarki imajo zaradi povečanega prehajanja skozi zemeljsko ozračje čedalje močnejše učinke na kožo. Poškodbe na njej, ki nastanejo zaradi pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom, so čedalje številnejše. Ker je kožnega raka vsako leto več, sta pomembna zavedanje nevarnosti izpostavljanja UV-žarkom in ustrezna preventiva.
Sončni žarki so del EMV. Do zemeljskega površja dospejo ultravijolični (UV) žarki, vidna svetloba in infrardeči (IR) žarki. Vidna svetloba na kožo navadno nima škodljivih učinkov, razen pri redkih posameznikih z izrazito preobčutljivostjo na svetlobo, kjer lahko povzroča alergijske reakcije. IR-žarkov človeško oko ne zaznava, občutimo pa jih kot toploto, zato moč sonca velikokrat ocenjujemo po intenziteti teh žarkov.

Največjo vlogo pri učinkih na našo kožo imajo UV-žarki. Sonce jih oddaja tri vrste:
  • UVC-žarki imajo najkrajšo valovno dolžino (do 280 nm). Vsrkajo se že v ozonski plasti našega ozračja in ne dosežejo površja zemlje. Učinkujejo toksično na celice. Uporabljamo jih npr. v dezinfekcijskih lučeh v zdravstvenih ustanovah.
  • UVB-žarki imajo valovno dolžino od 280 do 320 nm. Ozonska plast jih zadrži le delno, zato dosežejo površje zemlje, najmočneje, kadar je sonce najviše. UVB-žarki so visokoenergetski in prodirajo v našo povrhnjico. Znani so po tem, da povzročajo sončne opekline. Okensko steklo jih ne prepušča, prehajajo pa skozi vodo in zato lahko povzročijo opekline tudi med kopanjem.
  • UVA-žarki imajo valovno dolžino 320 do 400 nm. Ozonska plast jih ne vsrka, zato površino Zemlje doseže 150-krat večja količina UVA- kot UVB-žarkov. UVA-žarki so znani po tem, da povzročajo pigmentacijo kože. Imajo manjšo energijo kot UVB in prodirajo globlje, v usnjico ali dermis, kjer okvarijo vezivno tkivo in povzročijo prezgodnje staranje kože. So odgovorni za nastanek fotodermatoz. Ker prehajajo skozi okensko steklo, lahko sprožijo reakcije tudi za njim.

UVA- in UVB-žarki povzročajo poleg neposredne okvare celic kože tudi fotoimunosupresijo – zavirajo imunski sistem kože in ji tako preprečijo, da bi prepoznala in popravila nastale škodljive spremembe. Če se nastale napake ne popravijo, vodijo mutacije genov v nastanek kožnega raka.
Zdravega sončenja ni. Takojšnje ali »zgodnje« posledice pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom poznamo vsi. Gre za sončne opekline in porjavelost kože.
Sončne opekline nastanejo nekaj ur po pretiranem sončenju. Še posebno pogosto ob vodi, na peščenih plažah ali na snegu zaradi odboja sonca. Pojavijo se rdečina, občutek srbenja in pekoče bolečine. V hujših primerih se na močno pordeli in otečeni koži pojavijo mehurji, kožne spremembe pa lahko spremlja tudi splošno slabo počutje z glavobolom, vročino, mrzlico in bruhanjem. Sončne opekline, ki jih dobimo v otroštvu, povečujejo nevarnost za razvoj kožnega raka pozneje.
Porjavelost kože, ki jo sprožijo UVA-žarki, nastane takoj po izpostavljanju UV-žarkom in je posledica fotooksidativnih reakcij in mobilizacije že uskladiščenega pigmenta iz melanocitov. Pozna porjavelost je posledica delovanja UVA- in UVB-žarkov na melanocite, da začnejo tvoriti melanin. Porjavelost je obrambna reakcija kože na škodljivi vpliv ultravijoličnih žarkov in pomeni poškodbo kože.

Dve skupini kožnega raka
Škodljive spremembe se kopičijo in se pozneje izrazijo v obliki resnih poškodb kože. Pozne in trajne posledice sta fotostaranje in kožni rak. Prvo je posledica okvare vezivnih vlaken v koži in se kaže z uvelostjo kože in pojavom gub. Kožni rak nastane zaradi okvare celic kože zaradi pretiranega izpostavljanja UV-žarkom in nezmožnosti imunskega sistema kože, da bi nastale napake popravil. Ločimo dve skupini kožnega raka:
Nemelanomski raki so pogostejši pri starejših ljudeh, večinoma po 70. letu, in se pojavijo zaradi kumulativnega odmerka sonca na delih kože, ki so mu izpostavljeni. So manj nevarni, ker redko metastazirajo – tvorijo rakaste tvorbe na drugih organih.
Maligni melanom je redkejši, pojavlja se že pri mlajših, lahko tudi na delih telesa, ki niso izpostavljeni soncu. Je zelo nevaren, ker hitro metastazira. Vsakdo lahko zboli za malignim melanomom, a je tveganje še toliko večje pri ljudeh, ki so imeli sončne opekline predvsem v otroštvu do 15. leta, so svetlooki, svetlolasi in svetlopolti, imajo večje število znamenj, sorodnika z malignim melanomom in pri ljudeh, ki se pogosto izpostavljajo umetnim virom UVA-žarkov (solariji).

Kadar govorimo o zaščiti pred soncem, je najpomembnejše, da se naučimo zdravega ravnanja na soncu.
  • Soncu se moramo izogibati med 10. in 16. uro, takrat se moramo obvezno umakniti v senco.
  • Otrok do šestega meseca starosti ne smemo izpostavljati soncu, če pa se mu ne moremo izogniti, ga je bolje zavarovati z obleko in senco kot z uporabo zaščitnih krem.
  • Otroke poskušamo naučiti pravila sence, kar pomeni, da se je treba vanjo umakniti, kadar postane senca našega telesa krajša od dolžine telesa.
  • Obleka je najboljša zaščita pred soncem (dolge hlače in dolge majice iz gosto tkanega blaga, pokrivalo za glavo, ki je dovolj široko, da pokrije še uhlje in vrat ter sončna očala).
  • Zaščitne kreme so le dodatna zaščita. Namažemo si odkrite predele kože, najbolje 30 minut pred izpostavljanjem soncu, in nato vsaki dve uri ali prej, če se spotimo ali kopamo. Pomembno je, da nanesemo dovolj veliko količino kreme (2 grama na kvadratni centimeter kože). Posebej je treba zavarovati ustnice, veke in uhlje. Zaščitne kreme vsebujejo UV-filtre. To so snovi, ki vsrkajo ali odbijajo UV-žarke in tako varujejo kožo pred njihovim prodiranjem v globlje plasti. Svetujemo uporabo zaščitnih krem, ki vsebujejo zaščito pred UVB-žarki, kar je označeno s SPF, in hkrati zaščito pred UVA-žarki, kar je označeno s PFA. Zaščitni faktor SPF nam pove, kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni sončnim žarkom, če smo namazani z zaščitnim sredstvom, da do opeklin, ki jih povzročajo UVB-žarki, še ne bo prišlo (če na soncu postanemo rdeči po petih minutah brez zaščite, pomeni, da z zaščitnim faktorjem 15 na soncu postanemo rdeči po 15-krat daljšem času, torej po 75 minutah). Če ima neki izdelek oznako, da vsebuje tudi zaščito proti UVA-žarkom, standard zahteva, da je ta zaščita vsaj tretjino vrednosti zaščite proti UVB. Kreme naj bodo varne (nealergene in netoksične), širokospektralne, fotostabilne in vodoodporne. Zaščitna sredstva niso namenjena nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju časa izpostavljanja soncu.
  • Izogibati se je treba uporabi umetnih virov UV-žarkov – solarijev. Ti imajo večinoma UVA-žarke, ki na koži povzročijo porjavelost brez opeklin, zato ljudje večinoma zmotno mislijo, da je takšno sončenje varno. Porjavelost je obrambna reakcija kože in pomeni, da je koža poškodovana. S ponavljajočim se izpostavljanjem se poškodbe kopičijo in nastane kožni rak.

V preventivi kožnega raka je poleg zaščite pred soncem pomembno tudi redno samopregledovanje kože. Samoopazovanje je najučinkovitejši način zgodnjega odkrivanja malignega melanoma (MM). To je rakasto obolenje, ki zelo hitro naredi zasevke (metastaze), zato je zelo pomembno, da ga dovolj zgodaj odkrijemo. Če ga odkrijemo in odstranimo v zgodnji fazi razvoja, je preživetje skoraj stoodstotno.
Enkrat na mesec je treba pregledati kožo celotnega telesa. Ne smemo pozabiti na lasišče in dele telesa, ki niso izpostavljeni soncu (za uhlji, med prsti, stopala, pod dojkami, genitalije). Pozorni moramo biti na vsako novonastalo spremembo, tisto, ki raste, spreminja barvo in obliko, spremembo, ki se ne zaceli, krvavi, srbi, peče … V teh primerih je treba na pregled k dermatologu. To svetujemo tudi vsem, ki imajo več znamenj. Z dermatoskopijo lahko opredelimo, za kakšne spremembe gre, in ocenimo stopnjo tveganja za razvoj MM.
Izredno pomembna je zaščita otrok pred sončnimi žarki, saj je kožni rak pri odraslih povezan s pogostostjo sončnih opeklin v otroštvu. Strah vzbujajoč je podatek, da 80 odstotkov življenjskega izpostavljanja UV-žarkom dosežemo do 18. leta. Zavarujmo torej otroke pred škodljivimi vplivi UV-žarkov, tudi s svojim vzgledom – z zdravim načinom ravnanja na soncu.
dr. svetuje
Občutljivost na sonce
  • Izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, upoštevajte pravilo sence.
  • Zavarujte se z oblačili, pokrivali, očali.
  • Zaščitne kreme so le dodatna zaščita, odkrite predele kože namažite 30 minut pred izpostavljanjem soncu in nato vsaki dve uri. Nanesite zadostno količino kreme.
  • Če opazite na koži novonastalo spremembo, ki raste, spreminja barvo in obliko, se naročite na pregled pri dermatologu.