Maj 2011, 4.5.2011
Zdravo in dobro:
Spomladanska mineštra
Zdravniki kuhajo
Avtor: asist. Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine
Mnogi pomlad stežka pričakajo predvsem zaradi pomanjkanja sveže zelenjave med zimskim časom. Spomladi zelo teknejo pretežno zelenjavne mineštre, nenazadnje tudi zato, da si odpočijemo od težke zimske hrane.


Pri mineštrah – kot pri ostalih jedeh na žlico – so količine povsem orientacijske in prepuščene vsakemu posamezniku (ter seveda vrsti in količini zelenjave, ki jo imamo na voljo).

Za 3 osebe potrebujemo:
  • eno srednje debelo čebulo,
  • 30 dag piščanca (belo, temno ali mešano, vendar brez kosti in kože),
  • srednje velik por,
  • dva manjša mlada korenčka,
  • manjšo bučko,
  • majhno glavico mlade cvetače,
  • 10 dag mladega graha,
  • dve manjši »gnezdi« srednje širokih rezancev (cca. 5 dag), nalomljenih na krpice,
  • olje, žličko suhega majarona, sol, koncentrat zelenjavne jušne osnove (ali jušno kocko).

Čebulo najprej zasteklimo na belem olju, dodamo na manjše kose narezanega piščanca in hitro prepražimo, solimo po okusu. Dodamo na koleščke narezan por, bučko na polmesece (torej koleščke še na polovico), grobo naribano korenje, na roko drobno nalomljeno cvetačo in počasi pražimo. Ko se zelenjava dovolj zmehča (najbolje se to vidi pri poru, ki »pade skupaj«, kar običajno traja slabih 10 minut), zalijemo z vodo (količina je stvar okusa; mineštre so praviloma gostejše, mnogim bolj prijajo redke juhe), zavremo, dodamo še grah, rezance, suh majaron (lahko tudi ščepec origana) in žlico koncentrata zelenjavne jušne osnove (lahko tudi zelenjavno jušno kocko, vendar so naravni koncentrati praviloma boljši). Počasi kuhamo še 15–20 minut, da se krpice testenin in grah zmehčajo. Tako, jed je nared.
Mineštre so praviloma malo sladkaste, prav nič pa ni narobe, če proti koncu kuhanja juho zakisamo s kozarcem belega vina (ki mora imeti precej kisline, v ta namen se najbolje obnese poceni Malvazija). Tako juho zlahka povsem spremenimo; če namesto cvetače uporabimo rdečo ali rumeno papriko ter dodamo paradižnik (v tem primeru zelo priporočam zgoraj omenjeno zakisanje z vinom in pa malo sveže bazilike) ter namesto graha uporabimo fižol (bel, rdeč ali rjav, lahko seveda tudi mešan) ali čičeriko, bo končni rezultat – kljub skoraj enakim sestavinam – imel popolnoma drugačen tako videz kot okus. Mineštra je vsekakor dovolj bogata, da jo s kruhom lahko postrežemo kot glavno jed. Tudi zapisani mineštri – tako kot obaram – kot priloga namesto kruha zelo ustrezajo ajdovi žganci (ki naj vsekakor bodo zabeljeni, vendar v ta namen povsem zadošča na drobno nasekljana zlato prepražena čebula, ocvirki so odveč). Da kosilo vseeno ne bo preveč špartansko, za posladek po mineštri neznansko prijajo sladki štruklji (sirovi, orehovi ali ajdovi).

Dober tek!