April 2011, 2.4.2011
V gibanju:
Športna prehrana
Dodatki hrani pri športniku
Avtor: asist. Robert Hajdinjak, dr. med.
Čeprav je fizično skoraj nemogoče slediti vsem novostim in trendom na področju dodatkov prehrani, namenjeni športnikom ali pa tudi splošni populaciji, se zdravniki dostikrat znajdemo v zadregi, ko smo vprašani za mnenje o tem ali onem dodatku ali dieti.


Pri tem prednjačijo rekreativni ali profesionalni športniki. Veliko tudi na račun razmaha različnih trendovskih zapisov o zdravi prehrani v javnih občilih.
Prehrana je od nekdaj zanimiva in privlačna tema, navsezadnje je že Hipokrat o njej govoril kot o zdravilu posebne vrste, ki z gibanjem predstavlja temelje zdravja. Žal v kliniki vse prevečkrat opažamo, da pretirano poudarjanje pomena prehrane, različnih (tudi zelo selektivnih) diet, do katerih smo prevečkrat premalo kritični, vodijo do motenj prehranjevanja, predvsem ortoreksije pa tudi anoreksije in bulimije. Kar pa je daleč od izvirne ideje Hipokrata.
Pri športnikih, ki so zaradi osnovne želje po povečanih telesnih sposobnostih lahek plen prodajalcev pripravkov in prehranjevalnih teorij, je v ospredju največkrat vprašanje, ali dodatek hrani res učinkuje. Vprašanja o morebitni škodljivosti so žal velika redkost, čeprav se zdravniki trudimo slednje postaviti v ospredje (zlasti ob morebitnih bolezenskih stanjih, ki jih morda športnik ima). Predvsem pa opažamo, da je zaradi lažnega občutka zadostnega vnosa hranil z dodatki športnikov osnovni režim prehranjevanja suboptimalen. Ravno zato večina resnih študij, izvedenih na statistično signifikantnih vzorcih populacij, vedno znova ugotavlja, da je največji napredek pričakovati s korekcijo osnovnih prehranskih navad in kvaliteto zaužite hrane. Dodatki pa so, kot pove že ime, samo dodatki, katerih učinek je omejen. Presnovni procesi v telesu so izjemno komplicirani in v veliko pogledih še ne povsem pojasnjeni ter odvisni od precej spremenljivk (okolje, vrste treningov, genetske predispozicije, ...). Predvsem pa zelo individualni, zaradi česar je kopiranje shem dodatkov, ki jih jemljejo sovrstniki ali vzorniki, žal največkrat nesmiselno.
Poleg povečanja moči se največkrat srečamo z vprašanji, katere dodatke je smiselno jemati za krepitev imunskega sistema. Kar je za športnika, od katerega se pričakuje, da bo na startu vsake dirke (pa tudi treninga) stal popolnoma zdrav, povsem legitimno in razumno vprašanje.
Normalno delujoči imunski sistem težko še dodatno okrepimo, pa tudi smiselno ni. Kljub izjemnemu pritisku farmacevtske industrije žal ne obstaja posebna hrana ali dodatek, ki bi direktno in nedvoumno povečala odpornost pri zdravih ljudeh z urejeno prehrano. Je pa, kot sem že omenil, dejstvo, da postaja urejena prehrana redkost. Zato se dostikrat dejansko zdi, da prehranski dodatki delujejo. Zlasti to velja za vitaminske preparate. Na drugi strani pa vse več raziskav potrjuje, da megadoze vitaminov (ki presegajo priporočljive dnevne odmerke) na imunski sistem delujejo zaviralno, zato so prej škodljive kot koristne. Vitamini, antioksidanti in ostali mikronutrienti delujejo v medsebojni verižni povezavi, zato selektivno dodajanje enega samega nutrienta največkrat nima učinka. Ravno to je vzrok, da so naravni viri vitaminov v hrani (kjer se nahaja še množica mikro- in oligonutrientov, prekurzorjev, antioksidantov in vitaminov, ...) boljši kot tablete ali praški. In smo zopet pri urejeni, biološko polnovredni hrani.
Pri športnikih sta velika stopnja fizične in tudi psihične obremenjenosti pomembna dejavnika, ki šibita imunski sistem preko podobnih mehanizmov. Psihični stres vpliva na imunski sistem preko interakcije med celicami imunskega sistema in živčevja. Znano je, na primer, da imajo levkociti na površini receptorje za mnoge kemične snovi, ki se sproščajo ob stresu (npr. stresni hormoni – noradrenalin, kortizol, ...). Te snovi na imunski sistem delujejo bodisi zaviralno bodisi spodbujevalno. To je razlog za pozitivne vplive tehnik sproščanja, počitka in meditacije na imunski sistem.
Glede na vse povedano je morda najkoristnejši nasvet športniku, ki je izgubljen v svetu (trendovskih) dodatkov, da realno in trezno oceni svoj vsakodnevni režim prehranjevanja. To sicer ni lahka naloga, vsekakor pa jo nekajdnevno zapisovanje vse zaužite prehrane in kasnejši pregled vsaj malo olajša.