Marec 2011, 2.3.2011
Psihiatrija:
Stres in stresorji
Marsikaj lahko storite sami
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
Navaden delovni dan, z zgodnjo jutranjo budilko in neprespanim obrazom. Otroci kričijo, mi pa hitro pospravljamo in se pripravljamo na odhod od doma, z obvezno gnečo v prometu.


V službi na mizi »čaka« na nas velik kup neprebranih papirjev, doma umazana posoda, kuhanje, hitro, hitro ... Poznate to? Ni dvoma, življenje je zelo stresno.

STRES. Vsak dan (večkrat) slišimo ali izražamo to besedo. Pa vendar, ali lahko kaj storimo, da nam bo kdaj bolje in nas stres ne bo premagal ali vsaj nepovratno načel našega zdravja? Opišemo ga kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor osebe, posameznika, ki se poskuša čim bolj prilagoditi notranjim ali zunanjim dražljajem (stresorjem).
Stres, kot pojav, spremlja človeško zgodovino tisočletja in je pomagal človeku v begu in boju (z divjimi živalmi in nabiranju hrane). Temeljni fiziološki mehanizmi stresa so se ohranili, vzroki zanj pa se z razvojem civilizacije vztrajno spreminjajo (samo pomislite na pomanjkanje časa, premalo spanja, odtujenost).
Stres je lahko kratkotrajen, akuten, ko se telo v hipu zelo intenzivno odzove na strah, izziv, grožnjo (kot je to pri pogovoru za novo službo ali ob spustu po zelo strmi smučini) ali dolgotrajen, kroničen, ki se nam zdi blažji, pa vendar pušča dolgotrajnejše posledice in posledično več (zdravstvenih) težav. Primer za dolgotrajni stres so npr. težave v partnerskih odnosih, bolezen bližnjega, nesoglasje na delovnem mestu, finančne skrbi, učne težave in drugo.
Pomembno je, da pogledamo na stres kritično in razlikujemo pozitivni stres (evstres), ki nam daje motivacijo, izziv in veliko pričakovanje za nekaj (opravljanje izpita za vpis v višji letnik), in negativni stres (distres), ki povzroča negativno pričakovanje, strah in posledično pritisk. Blagi stres je lahko tudi pozitiven za naše življenje in nas kratkotrajno napolni z energijo, dolgotrajni pa gotovo organizmu škodi in nam povzroča številne:
  • fizične, telesne težave (glavobol, utrujenost),
  • duševne, psihične težave (slaba koncentracija),
  • čustvene težave (razdražljivost, depresivnost),
  • socialne težave (izoliranost od bližnjih, jeza, maščevalnost).
STRESOR je lahko kar koli, kar oseba občuti kot obremenitev, izziv ali zahtevo.

Ločimo zunanje in notranje stresorje.
  • Zunanji stresorji so lahko vsakodnevni dogodki ali okoliščine, ki se kdaj pa kdaj izmuznejo našemu nadzoru in nam tako »prerastejo čez glavo« ter nas pahnejo v stres (npr. velike spremembe v načinu življenja: poroka, nosečnost, ločitev, smrt drage osebe; spremembe v okolju: nenehno lajanje psa, spremembe osvetlitve, velik barvni plakat ob oknu; nepričakovani dogodki: zvišan račun za elektriko, nepričakovani obisk; družina: težave s taščo, neposlušni najstnik; delovno okolje: nemogoči vodja, prezahtevna velika delovna norma; družba: zmenek z neznancem, govor na proslavi).
  • Notranji stresorji so tisti, ki si jih sprožimo sami, s svojimi mislimi in občutki in si povzročamo nemir (npr. strah pred višino, letenjem, govorjenjem v skupini neznanih ljudi; negotovost, kadar čakamo na izvide ali rezultate laboratorijskih preiskav; naravnanost, drža, ki se kaže pri nekaterih ljudeh z negativnim odnosom do soljudi in okolja; nerealno pričakovanje pri perfekcionistih, osebah z natrpanim urnikom in večnih nadzorovalnih osebah, vodijo v STRES!).

Bolezenski znaki ali kako se kažejo učinki stresa
Vemo, da se znaki stresa na človeški organizem kažejo v številnih bolezenskih težavah, stanjih in hkrati »posnemajo« bolezenske znake številnih drugih bolezni. Vplivajo na »fizično« telo, misli, občutke in vedenje. Pogosto se zgodi, da niti sami ne prepoznamo učinkov stresa na sebi in v sebi! Ali prepoznate katere od naštetih znakov? Morda na sebi?

Učinki stresa na telo, misli in občutke, vedenje:
  • pospešeno potenje, zaskrbljenost, čezmerno hranjenje,
  • glavobol, nezadovoljstvo pri delu, neješčnost,
  • visok krvni tlak, občutek krivde, zloraba drog, alkohola,
  • bolečina v križu, občutek izgorelosti, čezmerno kajenje,
  • utrujenost, slaba koncentracija, težave v odnosih,
  • težave s spanjem, jeza, manjša učinkovitost,
  • izguba ali povečanje teže, negativno gledanje na svet, izbruhi jeze,
  • težave s spolnostjo, nemir, socialna izolacija,
  • driska ali zaprtje, pozabljivost, prenos krivde na druge,
  • občutljivi zobje, občutek krivde,
  • bolečine v trebuhu, žalost, depresivnost.

*povzeto po www. MayoClinic.com

Pri stresu si lahko pomagamo s številnimi sprostitvenimi tehnikami (hoja v naravi, obisk savne, masaža, ukvarjanje s hišnim ljubljenčkom, pogovor, risanje, plesanje, poslušanje glasbe), avtogeni trening, dihalne tehnike. Vsekakor so pomembni sprememba navad spanja, opredelitev morebitnih težav v zvezi z delom, službo, iskanje sprejemljivih konjičkov za bolnika, opustitev čezmernega kajenja, kave, alkohola, drog in zdravil proti tesnobi (anksiolitikov), razen če niso nujno potrebni! Našemu telesu koristijo sadje, zelenjava in žita, saj le ti pospešujejo gibanje črevesja, ki je po učinku stresa počasno in v krčih. V slovenskih lekarnah imamo na voljo številna prehranska dopolnila (npr. Dominor, Persen), ne smemo pa pozabiti tudi na nekatera starodavna, zeliščna zdravila (baldrijan, melisa, poprova meta). Uporabljamo jih za pomiritev.
Prav je, da osebnega zdravniku seznanite z vsemi zdravili in poživili, ki ste jih do zdaj že uporabili.
Če učinkov stresa ne prepoznamo dovolj zgodaj, se lahko ta preoblikuje v kronično bolezen. Takšno zdravljenje je veliko bolj trdovratno in pogosto mora bolnik na pogovor k psihologu, psihiatru ali kar k številnim specialistom različnih medicinskih strok.
Stres je bil in bo za vedno ostal med nami, saj ni nekaj, kar se zgodi le enkrat v življenju. Ne mine dan, da nas ne bi vsaj majhna težava, mini stresor, pahnila v nelagodje ali v položaj, ki nam povzroča stres. Pa vendar je pomembno, da vsak zase spoznavamo KAJ in KOLIKO nas »vrže iz tira« in da poskušamo čim globlje razumeti dogodke, ki nas lahko (vedno znova?) pahnejo v stres ali so njegov neusahljivi vir. Šele ko ugotovimo izvir, gremo lahko stopnico više in se začnemo ukvarjati z obvladovanjem stresa. Vsakdo med nami se mora znati samostojno bojevati in se spoprijemati z njim. Zgolj tabletka NI in NE BO dovolj! Kaj pa vas »stresa«?