Februar 2011, 2.2.2011
Oftalmologija:
Suho oko
Keratoconjunctivitis sicca
Avtor: asist. dr. Petra Popović, dr.med., spec. oftalmolog
Vas oči pogosto pečejo, so pordele in utrujene? Se vam vid megli, predvsem kadar dolgo gledate televizijo, delate z računalnikom, ste v klimatiziranih prostorih ali na letalu?

Potem imate najverjetneje težave zaradi suhega očesa. Strokovni izraz za to pogosto neprijetnost, s katero se srečuje vsak peti človek, je keratoconjunctivitis sicca. Težave se pojavijo, kadar izločamo premalo solz ali pa le-te po sestavi niso ustrezne, da bi naše oči dovolj zaščitile pred agresivnimi vplivi iz okolja.

Premalo solz ali neustrezna sestava?
Solze so kompleksna mešanica vode, maščob, beljakovin in elektrolitov. Ta mešanica tvori prozoren in gladek solzni film, ki prekriva očesno površino in jo ščiti pred zunanjimi vplivi. S starostjo se tvorba solz zmanjšuje. Težave s suhimi očmi imajo zato pogosteje ljudje, starejši od 50 let, ženske v menopavzi, tisti, ki imajo še druge zdravstvene težave, na primer sladkorno bolezen, revmatoidni artritis in druge bolezni vezivnega tkiva ali težave s ščitnico. Prehodne težave v smislu suhih oči nastopijo tudi po laserskih operacijah za odpravljanje dioptrije, po obsevanju, pri jemanju določenih zdravil (zdravila za zniževanje krvnega tlaka, diuretiki, hormonski kontraceptivi, antidepresivi in druga) ali ob predolgem nošenju kontaktnih leč.
Zunanji sloj solznega filma tvorijo maščobe. Izločajo jih majhne žleze na robu vek (meibomove žleze). Maščobe v solzah gladijo solzni film in upočasnjujejo izhlapevanje srednjega sloja – vodne faze. Ljudje, ki imajo vnetje robov vek (blefaritis), rozaceo in druga kožna obolenja, imajo pogosto vneta in zamašena izvodila meibomovih žlez. V teh primerih maščobo izločajo neenakomerno, sestava solz se spremeni, solze izhlapevajo prehitro, kar ustvarja občutek suhih oči. Srednji sloj solznega filma sestavljata voda in sol. Izločajo ga solzne žleze, z namenom, da z očesne površine izpirajo dražeče snovi, drobne tujke in prah. Ob pomanjkanju vodne faze se maščobni in žlezni sloj združita in ustvarjata vlečljiv izloček. Mukus je notranji sloj solznega filma, žlezna faza, ki pomaga razporediti solzni film enakomerno po očesni površini.
Ljudje s suhimi očmi imajo pogostejše očesne infekcije, ki lahko vodijo v brazgotinjenje očesne površine (veznice in roženice) in slabši vid.
Opredelitev suhega očesa
Z diagnostičnimi testi merimo količino in kvaliteto solznega filma in tako ugotovimo, ali gre predvsem za zmanjšano izločanje solz ali pa za nestabilen solzni film zaradi njegove neustrezne sestave.
Količino izločenih solz merimo tako, da v očesno vrečko vstavimo testni trak in po petih minutah izmerimo, kolikšna je tvorba solz (Schirmerjev test).
Kvaliteto solznega filma ocenimo z različnimi diagnostičnimi barvili, s katerimi obarvamo očesno površino in opazujemo značilne vzorce na roženici. Izmerimo tudi stabilnost solznega filma, tako da obarvamo roženico in opazujemo, kako hitro na njej nastanejo suha mesta.
Zdravljenje in kaj lahko storimo sami
Večina ljudi z občasnimi ali blagimi težavami bo posegla po kapljicah in domačih zdravilih.
Nadomestki solz so lubrikanti, ki vlažijo oči. Vsebujejo tudi elektrolite, kalij in bikarbonat, ki pomagata k celjenju očesne površine. Dodani mukopolisaharidi zgostijo kapljice in omogočajo, da se na očeh zadržijo dlje časa. Na slovenskem trgu je preko 30 različnih vrst umetnih solz. Kako pogosto jih je potrebno dozirati, je odvisno od težav. Nekateri ljudje jih dodajajo vsako uro, nekateri le nekajkrat dnevno ali še to le občasno pri delu, ki zahteva večjo koncentracijo – pri delu z računalnikom, daljši vožnji ali branju.
Umetne solze s konzervansi ali brez?
Konzervansi so dodani zato, da preprečijo kontaminacijo z mikrobi in lahko odprte stekleničke uporabljamo dlje časa. Če umetne solze uporabljamo več kot štirikrat dnevno, je bolje, da uporabljamo take brez konzervansov. Pakirane so v posameznih ampulah in jih je potrebno porabiti v enem dnevu. Dodani konzervansi v umetnih solzah namreč dodatno dražijo očesno površino.
Umetne solze v obliki kapljic ali mazil/gelov?
Mazila so primernejša za zvečer pred spanjem. Prekrijejo vso očesno površino in jo ščitijo dlje časa. Preko dneva njihove uporabe ne svetujemo, saj meglijo vid.

Toaleta robov vek je pomembna zlasti pri ljudeh, ki imajo pridruženo vnetje vek. Svetujemo redno čiščenje robov vek. S toplo vodo odstranimo s trepalnic zasušen izloček. Uporabimo lahko tudi razredčeno raztopino otroškega šampona ali posebne pripravke, ki se dobijo v lekarnah. Raztopino nanesemo na zaprte veke, jo z blazinicami prstov nežno masiramo robove vek, nato jo temeljito izperemo. Raztopina ne sme priti v stik z očmi. Toaleto vek pri hudih težavah izvajamo dvakrat dnevno, nato redkeje. Pomagajo tudi tople suhe obloge, ki jih pustimo na zaprtih vekah vsaj 15 minut dnevno.
Kadar to ni dovolj, poiščemo pomoč očesnega zdravnika, ki bo svetoval naslednje terapevtske možnosti:
  • Antibiotiki in protivnetne kapljice (kortikosteroidi ali imunosupresivna zdravila), ki zmanjšujejo očesno vnetje. Predpisujemo jih v obliki kapljic, mazil ali tablet.
  • Zapora solznih izvodil, s katero dosežemo, da solze s površine očesa ne iztekajo prehitro. To naredimo začasno s kolagenskimi ali silikonskimi čepki, ki jih vstavimo v solzne kanalčke, ali pa s trajno z zaporo solznega kanalčka, ko v lokalni anesteziji z vročo žičko povzročimo, da se solzevod stisne in zabrazgotini.
  • Kontaktne leče z visoko prepustnostjo za kisik, ki ščitijo očesno površino, ohranjajo njeno vlažnost in pospešujejo celjenje roženice.
  • Kirurško zdravljenje vek pri nepravilnostih robov vek in presaditev ustne sluznice ali amnijske membrane za hitrejše celjenje globokih ran na roženici.
dr. svetuje
Če imate suhe oči, se izogibajte situacijam, ki poslabšujejo stanje:
  • Ne zadržujte se v suhih, klimatiziranih ali zakajenih prostorih.
  • Izogibajte se pihanju suhega zraka v oči (klimatske naprave, sušenje las).
  • Uporabljajte zaščitna očala v vetrovnem vremenu in plavalna očala, da se izognete dražečim snovem v zraku in kemikalijam v vodi.
  • V zimskih mesecih v prostorih uporabljajte vlažilce zraka.
  • Med delom delajte premore, vsako uro zaprite oči za nekaj minut.
  • Položaj računalniškega zaslona naj bo pod nivojem oči, saj bodo tako oči manj odprte in izhlapevanje solz manjše.
  • Pijte dovolj tekočine.
  • Sprostite oči. Roki položite na očesi tako, da ne bosta prepuščali svetlobe. Nato glejte v dlani tri minute. Zaprite oči in jih sprostite še miže.