December 2008, 18.12.2008
V gibanju:
Telesna aktivnost in kronične bolezni
Avtor: asist. Robert Hajdinjak, dr. med.
Ugodni učinki redne telesne aktivnosti na preprečevanje in lajšanje kroničnih bolezni so bili že neštetokrat dokazani.
Fizična aktivnost je za telo pomembna, ker ohranja in povečuje funkcijske sposobnosti organov, ohranja njihovo dobro prekrvljenost in s tem oskrbo s kisikom ter hranili, kar omogoča obnavljanje celic in tkiv.
Povečana funkcijska sposobnost organov nam koristi predvsem ob kroničnih boleznih, ki pri aktivnih ljudeh potekajo dosti manj agresivno in dostikrat počasneje. Vadba je bistvenega pomena tudi za preprečevanje in lajšanje mnogih mišično-kostnih bolečin, ki nastanejo zaradi nepravilnega biomehanskega obremenjevanja telesa. Zaradi dela v pisarnah ali prisilnih položajih, je statično obremenjevanje mišic in skeleta žal vse preveč prisotno, kar je eden glavnih vzrokov za degenerativne porcese mišično-skeletnega sistema. Pravilna vadba z dinamičnimi obremenitvami te procese učinkovito zmanjšuje. Vendar se v zadnjem času ukvarjamo z vprašanjem koliko in kakšna vrsta telesne aktivnosti je še koristna. Lahko se namreč zgodi, da s pretirano in nepravilno vadbo telo dodatno utrujamo in si delamo še večjo škodo. Zato je prav, da se v primeru kroničnih bolezni pred vadbo vedno najprej posvetujemo z ustrezno informiranim zdravnikom (ki je navadno tudi naš osebni zdravnik) ter poiščemo nasvete pri trenerjih ali pa celo vadimo v ustrezno nadzorovani skupini. Vsekakor moramo pri kroničnih boleznih še naprej jemati vsa predpisana zdravila.

Srčno-žilne bolezni in visok krvni pritisk
Vzdržljivostna vadba je edina učinkovita oblika vadbe. Sem prištevamo kolesarjenje, hojo, ples, plavanje, lahkotni tek, veslanje in podobno. Če ne gre drugače lahko mnogo od teh vadb opravite tudi na napravah doma ali v telovadnici. Velja le redna aktivnost, vsaj 30 minut dnevno 5 dni na teden. Intenzivnost ne sme biti prevelika, vendar morate biti pri vadbi vseeno vsaj malo zadihani (z drugimi besedami- vadba mora dosegati vsaj 50% maksimalnega srčnega utripa). Vadba z utežmi ni priporočljiva, ker navadno bolezen še poslabša (predvsem pri težavah s povišanim krvnim tlakom). Z vadbo takoj prenehajte če začutite bolečine v prsnem košu ali vratu, če vam postane slabo ali se vam začne vrteti in če začutite nepravilno utripanje srca.

Sladkorna bolezen
Redna telesna aktivnost pomaga uravnavati nivo sladkorja v krvi in s tem upočasni nastajanje zapletov sladkorne bolezni, ki negativno vpliva na praktično vse telesne organe. Tudi tu je priporočljiva vzdržljivostna vadba; vadba z utežmi se odsvetuje, predvsem pri osebah, ki že imajo okvaro mrežnice v očeh (retinopatija) zaradi hitrih sprememb krvnega tlaka. Določene aktivnosti se odsvetujejo (npr. potapljanje in zahtevno planinarjenje) zaradi nevarnosti prenizkega krvnega sladkorja (hipoglikemije), ki lahko povzroči zmedenost in s tem povečano tveganje za poškodbo. Vedno imejte sabo sladkorni gel za primer "hipe" (nenaden padec krvnega sladkorja), ki jo spoznate po zmedenosti, hladnemu potenju, drgetanju in padcu koncentracije. Za diabetike je primeren čas za telesno aktivnost predvsem zjutraj (izogibajte se vadbi pred spanjem). Nikoli ne vadite na prazen želodec in se izogibajte alkoholu med naporom. Pametno je, da ste aktivni v družbi prijateljev, ki vedo, da ste diabetik in vam v primeru težav znajo pomagati.

Astma
Pogostost in jakost astmatičnih napadov je pri telesno aktivnih nižja. Vzdržljivostna vadba mora potekati vsaj 5 krat tedensko po 45 minut in mora biti dovolj naporna, da se zadihate (tudi do 80% maksimalnega srčnega utripa). Zaradi vlažnega zraka je posebej primerno plavanje. Vadbo začnite z vsaj 10 minutnim ogrevanjem, da se dihala prilagodijo na napor. Izogibajte se vadbi v mrzlem in suhem ter onesnaženem mestnem zraku (pozimi je bolj priporočljiva vadba v zaprtem prostoru). Če so napadi pogosti lahko pred vadbo vpihnete sprej z olajševalcem, ki vam ga predpiše zdravnik. Če se napad pojavi med naporom, ostanite mirni, prenehajte z vadbo in uporabite sprej z beta agonistom.

Osteoporoza
Vadba je eden najpomembnejših načinov preprečevanja in upočasnjevanja osteoporoze. Z jačanjem mišic se ustrezno jačajo tudi kosti, kar precej zmanjša nevarnost nastanka zlomov in sesedanja kosti, ki so najnevarnejši zaplet osteoporoze. Najprimernejša in vsem dostopna oblika vadbe je hitra hoja, ki ne zahteva dodatne opreme. Primerna je tudi vadba na sobnem kolesu. Vadba mora biti redna- 20 minut dnevno vsaj štirikrat tedensko. Tudi vadba z utežmi je primerna, vendar uteži ne smejo biti pretežke, med vadbami pa naredimo vsaj 2 dni premora, da se mišice povsem obnovijo.
dr. svetuje
Pri telesno neaktivnih osebah bo že kratkotrajna vadba pokazala pozitivne učinke. Pomembno je, da najdete obliko vadbe, ki vam najbolj ustreza in v njej uživate, da pričnete zmerno (primerno svoji trenutni telesni pripravljenosti) in ne vržete puške v koruzo potem, ko začetniško navdušenje mine. Šteje tudi, če namesto dvigala uporabite stopnice, greste v mesto po opravkih kdaj s kolesom in nedeljske obiske nakupovalnih središč zamenjate z izletom v hribe s prijatelji.