December 2008, 18.12.2008
Naš gost:
Teta Gripa in stric Prehlad ali kako si Bernarda Žarn lajša težave
Avtor: Bernarda Žarn
Vem, obstajajo znanstvene teorije o tem, kako in zakaj se prenašajo virusi, ki se v človeškem telesu razvijejo v gripo ali prehlad - te teorije poznam in jim verjamem.
A se v mojo glavo ob misli na omenjeni bolezni vselej pritihotapi tudi starodavna modrost: telo se mora včasih ustaviti, da ga lahko dohiti duša.
In čisto zares me teta Gripa in stric Prehlad, ki v nepovabljene goste vselej pripeljeta še gospoda Glavobol in Polnnos ter sitnobo Bolijovsekostiinmišice, po navadi ujameta v napornih in stresnih življenjskih obdobjih. Včasih se mi zazdi, kot bi se mi telo na tak način želelo upreti in reči: »Veš kaj, Bernarda, zdaj te imam pa res dovolj!« Tudi moj dragi zdravnik dr. Stane Sunčič se ob mojem žalostno-gripoznem pogledu po navadi le prizanesljivo zasmeji in reče: »Odležati bo treba.« In ko vse molekule mojega telesa preplavijo substance prvega lekadola, si optimistično začnem domišljati, da bom nadoknadila vse zamujeno. Nakupim revije, ob posteljo si naložim kup knjig in DVD-jev, ki pa največkrat ostanejo nedotaknjeni, saj spimspimspimspim, kot bi me nekdo začaral. Spanec in počitek res dasta moči in s telesom, ki me je malo prej še najbolj spominjalo na prekuhano hrenovko sredi parne lokomotive, spet postajava zaveznika in prijatelja.

Toliko sem vraževerna, da ob zapisu tega stavka trkam po ploskvi lesene mize. Prehlad in gripa me ne napadeta prav pogosto. Domišljam si, da tudi zato, ker se redno rekreiram - tečem, hodim v hribe in kolesarim ter skušam jesti vsaj približno zdravo hrano. Babica in mami sta mi vcepili vero v zdravilna zelišča in moje sodelavke pravijo, da spijem nenormalne količine čajev. Kot dragoceno in ljubo darilo večkrat vzamem v roke knjigo dr. Franja Smerduja Zdravje iz rastlin - kratek pregled o delovanju in uporabi zdravilnih zelišč. Vsi poznamo blagodejni učinek kamilice, ki bojda »pospešuje izločanje potu, ublaži bolečine in zamori bolezenske klice ter deluje protivnetno«. Z mamo vsako leto junija nabereva lipove cvetove, ki med drugim »pomagajo pri vročinskih in prehladnih boleznih, nahodu, kašlju, vnetju grla in sapnic«. Tudi čaj iz bezgovih cvetov deluje blagodejno, Žarnice pa verjamemo tudi v moč marjetic, arnike, brina, jegliča, čemaža, rmana in še bi lahko naštevala.

Bolezen, v kakršni koli obliki se že pojavi, je zame vedno tudi čas za razmislek, ko se vrneš »k sebi nazaj«, kot je v Hvalnici življenja poetično zapisal meni tako ljub Tone Pavček. In naj vas na koncu svojih razmišljanj pobožam z njegovimi besedami: »Življenje, visoko, veliko, večno, kličem ti dober dan in ti ponujam roko za skupno, večno vandranje v kdo ve kam. Skozi solzenja, zorenja, cvetenja, na severni in na južni tečaj, v dolino solz in na goro vstajenja in vedno znova k sebi nazaj.« Veliko moči, zdravja in dobre volje vam želim med vašimi »vandranji«.