Februar 2010, 3.2.2010
Zdravniki svetujejo:
Težave s kožo
Kako jo zavarovati pozimi
Avtor: Helena Rupnik, dr. med., spec. dermatovenerolog
Mraz, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih lahko poslabšajo številne kožne bolezni. Lahko pa povzročijo neprijetnosti tudi ljudem, ki sicer nimajo težav s kožo.

Naravna zaščita pred izsušitvijo kože
Koža varuje človeško telo pred vdorom škodljivih snovi iz okolja in izhlapevanjem vode skoznjo. Najpomembnejšo zaščito daje rožena plast v povrhnjici, ki jo sestavljajo tesno zbite poroženele odmrle celice, te pa med seboj povezujejo lipidi. Poroženele celice in lipidi skupaj tvorijo kožno pregrado, ki jo nekateri primerjajo z zidom – celice so zidaki, lipidi pa cement.
Koža je suha, kadar v povrhnjici primanjkuje vode. To se zgodi ob izpostavljenosti okolju z nizko zračno vlago, pa tudi kadar je zmanjšana količina ali spremenjena sestava lipidov v kožni pregradi. Čezmerna uporaba mil, pogosto tuširanje z vročo vodo, izpostavljenost detergentom, staranje kože in nekatere kožne bolezni (npr. atopijski dermatitis ali ihtioza) so pogosto vzrok za motnjo v delovanju kožne pregrade in suho kožo.

Suha koža
Suha koža se lahko pojavi v vseh starostih. Lahko je družinsko pogojena, pogosteje se pojavlja pri bolnikih z atopijskimi boleznimi, prirojenimi oblikami ihtioze, pogosta je tudi pri starostnikih.
Koža navadno ni pordela ali vneta, se pa drobno lušči, kožne linije postanejo izrazitejše, lahko je videti tudi kot ribja koža. V hujših primerih se pojavijo pordela in luščeča žarišča, predvsem po okončinah in obrazu, ki jih imenujemo zimski ekcem. Včasih spominjajo žarišča na porcelan s počeno glazuro, latinsko pa se imenujejo eczema craquele.
Suha koža pogosto srbi; srbež je lahko tako izrazit, da moti spanec in dnevne aktivnosti. Zaradi ponavljajočega se praskanja in drgnjenja kože lahko nastanejo območja zadebeljene kože s poudarjenimi kožnimi linijami, čemur pravimo lihenifikacija. Suha in zadebeljena koža pogosto poči (predvsem na dlaneh in stopalih); takšne razpoke pa so zelo boleče in se težko zacelijo.

Poškodbe kože zaradi mraza
Kadar smo v vlažnem in hladnem okolju, še posebno, če nosimo tesno obutev ali tesne in tanke rokavice, se lahko na izpostavljenih delih telesa (nos, lica, roke, stopala) pojavijo ozebline. Koža je modrikasto rdeča, nekoliko otekla in srbi. Pomagamo si s postopnim ogrevanjem in nežno masažo.
Kadar smo dlje časa izpostavljeni zelo nizkim temperaturam, lahko nastanejo omrzline. Spremembe na koži so podobne kot pri ozeblinah, pri hujših stopnjah pa se pojavijo mehurji in celo gangrena (odmrtje kože). Pri omrzlinah je potrebna čimprejšnja zdravniška pomoč.

Poslabšanje kroničnih kožnih bolezni
Pozimi pogosto opažamo poslabšanje nekaterih kroničnih kožnih bolezni, kot so atopijski dermatitis, luskavica, rosacea, seboroični dermatitis, ki postanejo popolnoma neodzivne na navadno zdravljenje.

Kako si pomagamo?
Umivanje in uporaba mil
S pogostim umivanjem, še posebno z vročo vodo, in čezmerno uporabo mil odstranimo lipide v zaščitni plasti kože, zato naj kopel ali tuširanje ne traja dlje kot deset minut. Uporabimo mlačno ali toplo vodo, ne vroče. Izogibajmo se penečim se kopelim in gelom za tuširanje. Milo uporabimo le na tistih delih telesa, kjer se potimo.
Enkrat na teden so priporočljive oljne kopeli, vendar le pri suhi in drobno luščeči koži brez znakov vnetja.
Kožo po tuširanju nežno obrišemo; drgnjenje z brisačo ni priporočljivo, ker lahko odstranimo celice in lipide, ki sestavljajo zaščitno pregrado.
dr. svetuje
Posvetujte se z dermatologom:
  • kadar je koža kljub uporabi negovalnih krem suha ali vneta,
  • ob dolgotrajnem srbenju kože (suha koža pogosto srbi, vendar je lahko tako tudi zaradi drugih vzrokov),
  • kadar se kronična bolezen kože pozimi poslabša in zdravljenje, ki nam navadno pomaga, ni več učinkovito,
  • ob pojavu srbenja ali vnetja po uporabi negovalnih krem, ker lahko nekatere kreme povzročajo draženje kože ali nastanek kontaktne alergije.