Marec 2009, 26.3.2009
Zdravniki svetujejo:
Težko dihanje ali dispneja
Avtor: Aleksander Marin, dr. med.
Težko dihanje ali dispneja (dyspnoos) je izraz za občutek pomanjkanja zraka. Dispnejo imenujemo tudi težka sapa ali naduha.


Zdrav človek se normalno ne zaveda dihanja. Dispneja pa označuje neprijeten občutek povečanega napora pri dihanju, ki postane zavestno, neudobno, oteženo. Tudi pri zdravem človeku se pojavi občutek težke sape, na primer med napornim delom, hojo ali tekom, vendar jo pogosto pripisuje povečanemu telesnemu naporu. Vsak spremenjeni vzorec dihanja tako še ne pomeni dispneje. Pospešeno in poglobljeno dihanje (hiperventilacija, tahipneja) je normalen odziv na telesni napor. Zdrav človek namreč zmore fizični napor brez posebnih težav. Pojav težke sape med mirovanjem ali ob majhnem telesnem naporu pa lahko kaže na znake dispneje.

Dispneja je najpogosteje znak različnih bolezni pljuč ali srca.

Pljučne bolezni
Vnetja pljuč, pljučnica: huda vnetja pljučnega tkiva povzročijo zmanjšanje prehoda kisika v kri. Diagnozo postavimo po pregledu s pomočjo laboratorijskih izvidov krvi in rentgenske slike prsnih organov. Astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in kronični bronhitis. Vnetja, zapore in zožitve dihalnih poti so lahko vzrok za pomanjkanje zraka. Nad prsnim košem navadno slišimo piskanje in hropenje. Pnevmotoraks ali kolaps pljuč je lahko posledica bolezenskega dogajanja v pljučnih ovojnicah ali posledica poškodbe. Plevralni izliv je navzočnost tekočine v predelu med pljuči in prsno steno. Pljučna embolija ali zapora pljučnih žil zaradi strdka, najpogosteje izvira iz ven spodnjih okončin. Pljučna fibroza oziroma brazgotinjenje pljučnega tkiva zmanjša prožnost pljuč, poveča dihalno delo in vodi v pomanjkanje kisika. Prehodnost dihalnih poti lahko zmanjšajo povečane bezgavke, povečana ščitnica, tumorji ali tujki v dihalnih poteh. Pljučna hipertenzija se pojavi ob zvišanem pritisku v pljučnem krvnem obtoku.

Bolezni srca
Oslabelost srčne mišice in okvare srčnih zaklopk so vzrok za slabšo sposobnost srca kot črpalke. Podobno stanje nastopi po motnjah srčnega ritma in nabiranju tekočine v osrčniku.

Nevrološke in mišično-kostne bolezni
Pri zdravem srcu in pljučih je treba opraviti nevrološke preiskave. Oslabelost mišic ob živčnih in mišičnih bolezni je prav tako lahko vzrok oteženega dihanja.
Strah, tesnoba, bolečine, stres in psihične motnje prav tako lahko povzročajo občutek oteženega dihanja. Nanje pomislimo, ko ne najdemo vzroka v srcu, pljučih, mišicah ali živčevju. V teh primerih govorimo o sindromu hiperventilacije (pospešeno in poglobljeno dihanje).
Druge bolezni, ki lahko povzročajo oteženo dihanje, so: pareza glasilk, deformacije prsnega koša, slabokrvnost, bolezni ledvic, endokrine bolezni, revmatološke bolezni, hematološke bolezni in druge.

Kako postaviti diagnozo?
Natančen pogovor zdravnika z bolnikom o njegovih težavah je prvi korak. Bolnik naj pove svojemu zdravniku, koliko časa opaža težko sapo, ob katerih aktivnostih se pojavi, kako huda je ali se stanje poslabšuje, kako jo olajša, katera zdravila prejema, katere bolezni ima ugotovljene, katere bolezni so v družini, ali kadi, kašlja ali kaj izkašljuje, ima zvišano telesno temperaturo, mrzlico. Sledi natančen telesni pregled. Zdravnik se nato odloči o preiskavah, kot so laboratorijske preiskave venske krvi, meritev pljučne funkcije (vitalogram, telesna pletizmografija, meritev difuzijske kapacitete), plinska analiza arterijske krvi, rentgensko slikanje prsnih organov, bronhoskopija in še druge preiskave.

Kaj storiti, ko se pojavi oteženo dihanje?
Obiščite izbranega zdravnika, ki bo presodil, ali so lahko vaše težave posledica resnega obolenja. Zvišana telesna temperatura, mrzlica, gnojno izkašljevanje, prsna bolečina, pomodrelost ustnic, otekanje v predelu ust ali grla, izpuščaji po koži, otekanje nog, občutek hitrega ali nerednega bitja srca in hitro pridobivanje telesne teže (ter druge težave), so znaki, ki opozarjajo na resna obolenja.